Franci Matoz brez packe v volilni boj
Odvetnika Francija Matoza včeraj ni bilo v sodni dvorani, da bi lahko na lastna ušesa slišal oprostilno sodbo v imenu ljudstva. Že na prvi obravnavi je poudaril, da je po njegovem obtožni predlog, ki ga je tožilstvo spisalo proti njemu, nepotreben in je pri tem komentarju ostal tudi včeraj.
KOPER >Na okrajnem sodišču se je včeraj nadaljevalo sojenje odvetniku Franciju Matozu (na predčasnih volitvah kandidira v ljubljanskem Bežigradu), ki mu je tožilstvo očitalo kaznivo dejanje kršitve pravice do pritožbe. Okrajna sodnica Mirjana Gontarev je najprej zaslišala Mirjano Čakardič, še do pred kratkim koprsko občinsko uslužbenko, zdaj pa upokojenko, ki je Matoza ovadila zaradi napačnega pravnega pouka. Koprska občina je Matoza namreč pooblastila, da spelje postopek izredne odpovedi za Čakardičevo. Takšen korak je sledil njenemu elektronskemu pismu, s katerim je užalila koprskega župana Borisa Popoviča.
Matozova odvetniška pisarna je pripravila ustrezne akte in jih poslala na občino. Nato pa so občinski uradniki storili napako in Čakardičevi hkrati poslali vabilo na zagovor ter izredno odpoved delovnega razmerja. Matoza so zatem pooblastili še, da z njo opravi zagovor, nato pa je dobila še drugo odpoved. Sporen je bil pravni pouk v odpovedi, saj so Čakardičevo napotili na delovno sodišče. Njen odvetnik je sicer v zakonitem roku poslal na občino pritožbo, ki jo je občinski uradnik Jovan Kmekič po faksu poslal v odvetniško pisarno, a se nato z njo ni zgodilo nič, čeprav bi jo morali poslati na vladno komisijo za pritožbe.
“Tri leta kalvarije”
Čakardičeva je nato vložila dve tožbi na koprsko delovno sodišče. To ji je dalo prav, a je višje delovno in socialno sodišče sodbo razveljavilo, češ da bi se morala pritožiti na vladno komisijo. Nazadnje je Čakardičeva delovni spor le dobila in občina jo je morala vzeti nazaj v službo ter ji izplačati vse plače in druge prejemke.
“Za mano so tri leta kalvarije. Ne držijo izjave, češ da mi je naredil uslugo,” je dejala sodnici Čakardičeva, ki jo je prizadela tudi Matozova izjava, da bi kot javna uslužbenka morala vedeti, kaj ji je storiti in da nepoznavanje prava škodi. “Tri leta sem se morala boriti za svojo pravico,” je poudarila. V premoženjsko pravnem zahtevku je od odvetnika terjala 40.000 evrov.
“S pritožbo se ni zgodilo nič”
Nato sta pričali še direktorica koprske občinske uprave Sabina Mozetič in odvetnica Nina Cek Perhavec, ki je bila leta 2006 pripravnica pri odvetniku Matozu in je pripravljala osnutke dokumentov v tej zadevi. Mozetičeva je zatrdila, da so zaupali v pravni pouk, ki so ga pripravili v odvetniški pisarni. Pričakovali so tožbo, prišla pa je pritožba in šele v nadaljevanju tožba. “Vem, da je bila pritožba poslana v odvetniško pisarno, potem pa se z njo ni zgodilo nič, ostala je na občini,” je pojasnila. Zatrdila je, da odvetnik Matoz ni imel splošnega pooblastila.
Nina Cek Perhavec je potrdila, da so jim z Mestne občine Koper poslali pritožbo Čakardičeve. “Štela sem, da so nam jo poslali v vednost, nismo imeli pooblastila, da bi kaj z njo naredili, in tudi ne bi mogli nič narediti,” je povedala. Še zdaj je prepričana, da je bil njihov takratni pravni pouk pravilen.
Tožilka za denarno kazen, obramba za oprostitev
Državna tožilka Janja Hvala je v končnih besedah vztrajala pri obtožnem predlogu, v katerem odvetniku Matozu očita kršitev pravice do pritožbe. Menila je, da bi moral pritožbo odstopiti tistemu, ki mu je bila namenjena. Prepričana je, da je občina Matoza pooblastila za vodenje celotnega postopka izredne odpovedi.
Občina je od njega pričakovala, da jim bo svetoval, kaj narediti. Glede pritožbe Čakardičeve pa je dejala, da se nobenemu ni zdelo vredno niti to, da bi jo poslal na pravi naslov. “Onemogočena ji je bila pravica do pritožbe in sodnega varstva,” je poudarila tožilka Hvala in sodnici predlagala, da Matoza spozna za krivega. Najbolj primerna se ji je zdela denarna kazen.
Matozov zagovornik Franc Rojko pa je glede napačnega pravnega pouka na izredni odpovedi delovnega razmerja dejal, da je imel Matoz drugačno mnenje in da se tega ni zavedal. Na očitke, da bi moral pritožbo poslati pristojnemu organu, pa je poudaril, da tega ni mogel storiti. “Ni bil dolžan storiti ničesar. Zakon o javnih uslužbencih jasno določa, kdo je pristojen ... Pristojen je lahko samo predstojnik ali pa tisti, ki ga je za to pooblastil,” je dodal Rojko. Po njegovem Matozu ni mogoče dokazati naklepa, zato je sodnici predlagal, da ga oprosti.
Sodnica Gontarev se je z njim strinjala. Tudi sama se je ukvarjala z vprašanjem, ali bi moral odvetnik Matoz storiti kaj s pritožbo, ki jo je dobil po faksu z občine. “Sodišče meni, da ne,” je dejala: “Odvetnik nima zakonske dolžnosti, da bi to storil, to ne izhaja niti iz pooblastilnega razmerja z Mestno občino Koper.”
Čeprav je imel pooblastilo za vodenje postopka izredne odpovedi, splošnega pooblastila ni imel, je še razložila. Občina ga je sproti pooblaščala in mu dajala navodila za konkretne primere, glede pritožbe pa ni bilo ničesar. Ocenila je še, da Matoz ni nameraval škoditi Čakardičevi. Ker ga je oprostila, ni mogla ugoditi zahtevku po odškodnini, Čakardičevo je napotila na pravdo.
Tožilka je že napovedala pritožbo, dokončno pa se bo odločila, ko bo dobila pisni izvod sodbe. Razočarana pa je s sodišča odšla Čakardičeva. “Besna sem,” je dejala.
“Izkazalo se je, da je šlo za še en obtožni predlog tožilstva, ki ni bil potreben. Jasno je bilo, da kaznivega dejanja ni bilo,” pa je bil po razglasitvi sodbe kratek Matoz.
SIJAN PRETNAR
