Gasilci svarijo pred krčenjem denarja za zaščito in reševanje
“Pri napovedanem krčenju je najbolj problematično to, da se bo prihranilo relativno malo denarja na področju, od katerega so neposredno odvisna življenja in lastnina ljudi,” odgovorne pred napovedanim krčenjem denarja za zaščito in reševanje svari poveljnik Gasilske zveza Slovenije Matjaž Klarič.
LJUBLJANA> Gasilcem naj bi ob krčenju javne porabe vzeli 1,7 milijona evrov, drugim enotam zaščite in reševanja pa še skoraj 700.000 evrov.
V okviru krčenja javne porabe se je odhajajoča vlada lotila tudi rezov med enotami sil zaščite in reševanja. Na napovedano stiskanje denarnice se je pred dnevi odzval upravni odbor Gasilske zveze Slovenije (GZS) in odgovorne državne organe javno opozoril, naj skrbno pretehtajo takšno odločitev. Z drugimi besedami, vlado opozarjajo, naj se ne igra z zaščito in reševanjem, saj že dosedanji denar komaj zadošča za ohranjanje že pridobljene stopnje operativne pripravljenosti.
Po mnenju članov upravnega odbora GZS bi zmanjševanje vsote denarja zagotovo poslabšalo operativno pripravljenost gasilskih enot, še posebej ob večjih in daljših reševanjih. GZS se zato ograjuje od posledic takega načina krčenja javne porabe in v primeru, če se bo to res zgodilo, ne prevzema nobene odgovornosti. Vlado in državni zbor so zato pozvali k razumni odločitvi, da bodo gasilci lahko še naprej priskočili na pomoč vsakemu, ki je pomoči potreben.
Po predlogu vlade naj bi gorski reševalni službi odščipnili 142.000 evrov, potapljaški zvezi skoraj 23.000 evrov, jamarski zvezi skoraj 28.000 evrov, kinološki zvezi 23.000 evrov in tako naprej.
Zmanjšanje celo v predorih
Poveljnik GZS Matjaž Klarič je jasen: “2,4 milijona evrov, kolikor bi s takimi ukrepi prihranili, je zelo malo v primerjavi s posledicami. Okrnjene bi bile gasilske enote, ki rešujejo življenja in lastnino ljudi. Posebej bi izpostavil, da bi bile med njimi tudi enote širšega pomena, to je 43 enot, ki prihitijo na prometne nesreče, na nesreče z nevarnimi snovmi …” Z napovedanim krčenjem bi vlada gasilcem vzela 1,7 milijona evrov, drugim enotam zaščite in reševanja pa slabih 700.000 evrov. Gasilci bi tako ostali brez 822.600 evrov za sofinanciranje enot širšega pomena, brez 690.200 evrov za sofinanciranje gasilske opreme, brez 162.000 evrov za aktivnosti GZS (vodenje največjih intervencij, usposabljanja gasilcev …) in brez 17.000 evrov za enote, ki posredujejo v avtocestnih predorih.
Klarič pravi, da se je v preteklosti že izkazalo, da tako stiskanje pri zaščiti in reševanju pokaže prave posledice šele čez čas. Pojasnil je, da je Slovenija od osamosvojitve nekaj let zelo omejevala denar za gasilce in druge službe, kar se je izkazalo za pogubno šele čez sedem ali osem let.
V Sloveniji imamo 1295 prostovoljnih gasilskih društev, 68 industrijskih gasilskih društev in 13 poklicnih enot. Prostovoljnih gasilcev operativcev je 47.000, poklicnih pa približno 600.
Opuščajo varnost
“Leta 2000 je gorelo v velenjskem Gorenju, v koprskem Daru, leta 2001 v rogaški steklarni, v termah Zreče, termah Čatež, vrhniški industriji usnja, leta 2002 znova v Rogaški, pa v Tomosovem skladišču … Vsi ti požari so nastali zaradi pomanjkanja varnostnih ukrepov, najpogosteje zaradi opuščanja varnosti pri vzdrževalnih delih. Podjetje, ki varčuje na tem področju, kratkoročno res privarčuje, vendar samo dotlej, dokler se nekaj ne zgodi,” razlaga Klarič. Spomnil je še na katastrofalne poplave v zadnjih letih, v katerih so se daleč najbolje izkazali prav gasilci.
“Gre za majhen denar, ki bo naredil ogromno škode. In pri tem vsi pozabljajo, da gre za prostovoljne organizacije. Ta denar ne bi vzeli od plač javne uprave, ampak neposredno od izobraževanja gasilcev, njihove zaščitne opreme, s katero rešujejo in jo potrebujejo. Prav tako ne bo niti denarja za povračilo stroškov delodajalcem, ki zaposlujejo gasilce. Mogoče se sliši malo zdramatizirano, ampak v resnici bi bile posledice takega krčenja strahotne v primerjavi z 2,3 milijona prihranka. Odgovorni se po mojem prepričanju niti ne zavedajo teh posledic,” je sklenil Klarič.
DANIJEL CEK