Glavno vprašanje: ali je bila naložba upravičena?

Kronika
, posodobljeno:

Na nadaljevanju glavne obravnave v sojenju Robertu Časarju, Srečku Prijatelju in Marjanu Mikužu zaradi nepremičninskih poslov z Luko Koper sta kot priči nastopila tudi nekdanja izvršna direktorja v Luki Mojca Černe Pucer in Milan Pučko. Černetova je povedala, da elaborata o ekonomski upravičenosti naložbe pri Sežani v njeni službi niso naredili.

Na nadaljevanju glavne obravnave v sojenju Robertu Časarju, Srečku Prijatelju in Marjanu Mikužu zaradi nepremičninskih poslov z Luko Koper sta kot priči nastopila tudi nekdanja izvršna direktorja v Luki Mojca Černe Pucer in Milan Pučko
Na nadaljevanju glavne obravnave v sojenju Robertu Časarju, Srečku Prijatelju in Marjanu Mikužu zaradi nepremičninskih poslov z Luko Koper sta kot priči nastopila tudi nekdanja izvršna direktorja v Luki Mojca Černe Pucer in Milan PučkoTomaž Primožič/Fpa

KOPER>Mojca Černe Pucer, ki je bila v času sklepanja poslov med Luko in Mikuževim podjetjem v Luki zaposlena kot izvršna direktorica za ekonomiko in finance, je pojasnila, da s konkretnimi posli glede odkupa zemljišč na Orleški gmajni in objekta Luna ni bila neposredno seznanjena. Pogodbe je po njenih besedah parafirala Lukina pravna služba, sama pa ni vedela povedati, ali se je preverjalo vrednost oziroma ponujeno ceno.

Elaborata o upravičenosti naložbe ni bilo

Do njenega prihoda v letu 2007 v Luki tudi ni bila praksa, da bi izdelovali elaborate ekonomske upravičenosti posameznih poslov, glede zemljišč pri Sežani pa je pojasnila, da takšen elaborat pri njih ni bil narejen. Na vprašanje Časarjevega odvetnika Danijela Planišca je sicer priznala, da ne ve, ali je tovrstni elaborat izdelala kakšna druga služba znotraj Luke.

Na vprašanje Mikuževega odvetnika Romana Sevška pa je Černetova pojasnila, da zaradi izplačil Mikuževemu podjetju Premik net vsaj v letu 2007 denarni tok družbe ni bistveno trpel.

Nekdanji izvršni direktor za trženje in razvoj pri Luki Milan Pučko se prav tako ni neposredno ukvarjal s konkretnim poslom za nakup zemljišč in objekta Luna, postopke v zvezi s slednjim pa je po njegovih besedah vodil nekdanji član uprave Marjan Babič. Glede investicije v zaledni terminal na tisti lokaciji pa so opravili več parcialnih študij in elaboratov, je še navedel Pučko, ki je poudaril strateški pomen terminala prav na območju Sežane.

Na vprašanje nekdanjega predsednika uprave Luke Časarja pa je Pučko ocenil, da bi zemljišča na Orleški gmajni, če projekta ne bi prekinili, po odkupu in spremembi prostorskih aktov za potrebe gradnje terminala gotovo dosegla višjo vrednost, kot so jih imela ob nakupu.

Mozetičevi naj bi grozili

Nastopila je tudi ena od solastnic sedmih parcel na Orleški gmajni Jasna Mozetič. Ta je pojasnila, da je glede prodaje svojega deleža komunicirala po elektronski pošti z odvetnico Luke ter da Mikuž oziroma njegovo podjetje v tem kontekstu nista bila nikoli omenjena. Mozetičeva se poteka dogodkov ni dobro spominjala, je pa potrdila, da je sama predložila Luki predlog končne pogodbe, ki ji ga je pomagal sestaviti njen mož, ki je pravnik. Luka ji je sprva ponudila približno 33.500 evrov za zemljišča, na koncu pa sta strani podpisali za 40.000 evrov.

V času pogajanj naj bi ji iz Luke sicer dali vedeti, da če ne bo prodala, bodo kako drugače prišli do zemljišča, sama pa je to razumela kot potencialno grožnjo z razlastitvijo.

Časarjev odvetnik Planinšec je pojasnil, da je realna, tržna cena, ki jo je dosegla Mozetičeva, bila bistveno višja od tiste, po kateri je parcele za Luko Koper odkupoval Mikužev Premik net.

Oglasil se je tudi sam Mikuž, ki je povedal, da so se že pol leta, preden se je Mozetičeva začela samostojno pogajati z Luko, pogovarjali z vsemi 16 solastniki. Tako so pripravili tudi predpogodbo, ki pa je edino Mozetičeva ni podpisala, zaradi česar je dogovor padel v vodo. Pojasnil je, da je bila prav parcela v njeni lasti ključna z vidika zaokrožitve zemljišč.

Glavna obravnava se bo nadaljevala 15. oktobra.

STA