Goljufa iz Maribora in Kopra prodajala tuje nepremičnine v Ankaranu in Rovinju

Kronika
, posodobljeno:

Želja marsikaterega Slovenca je hiška ob morju. Prav to sta izkoristila goljufa iz Maribora in Kopra, ki sta opeharila 13 kupcev. Prodajala sta jim tuje parcele, jih vodila na oglede v Rovinj in Ankaran, in v žep pospravila 250.000 evrov.

Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična.Tomaž Primožič/FPA

KOPER, MARIBOR >

Ogoljufala sta jih za četrt milijona evrov
Zavedeni kupci so mariborski družbi plačali kupnino ali del kupnine, osumljena sta jih oškodovala za približno 250.000 evrov. Denarja oškodovancem nista vrnila.

Z objavo privlačnih oglasov zvabila številne kupce, ki so želeli priti do nepremičnine ob morju. Ko so ti ugotovili, da iz posla ne bo nič, so pomoč poiskati pri policistih. Kriminalisti so preiskavo začeli konec leta 2022, ko so policisti na različnih policijskih enotah po Sloveniji dobili prijave oškodovanih kupcev. Koprski kriminalisti so v prvi polovici letošnjega leta 13 prijav združili in jih začeli enotno preiskovati. Preiskavo je usmerjalo koprsko tožilstvo.

Koprčan in Štajerec sta v imenu mariborske družbe na spletu oglaševala prodajo turističnih parcel v okolici Rovinja in v Ankaranu. Na njih naj bi zrasli manjši montažni turistični objekti oziroma počitniške hiše. Ko so se potencialni kupci odzvali na oglase, jih je 56-letnik peljal na oglede parcel v Rovinju in Ankaranu. Po ogledu parcel so podpisali pogodbe o rezervaciji parcel in 56-letniku v gotovini plačali varščino - od pet do deset odstotkov nakupne vrednosti parcel. Sledilo je sklepanje predpogodb o nakupu parcel, na podlagi katerih so na bančni račun mariborske družbe kupci nakazali kupnino.

Osumljena sta vedela, da obveznosti do kupcev ne bosta mogla izpolniti in da ti ne bodo nikoli postali lastniki teh nepremičnin. “Ne onadva ne mariborska družba niso bili oziroma niso lastniki parcel,” je pojasnila Anita Leskovec, predstavnica za odnose z javnostmi na koprski policijski upravi, in dodala: “Kljub temu sta v imenu mariborske družbe tuje parcele ponujala v prodajo in s kupci sklepala pogodbe v imenu te družbe. Dejanskih lastnikov parcel sploh nista poznala ali se z njimi karkoli dogovorila, zato je bil tak posel neizvedljiv.”