Gore lahko hitro pokažejo svojo moč
“Število obiskovalcev gora iz leta v leto narašča. Naš cilj zato ostaja jasen: poskrbeti, da bo število nesreč naraščalo počasneje kot število obiskovalcev,” je ob začetku glavne sezone v gorah poudaril Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Lani so prvič po desetletju naraščanja števila reševalnih akcij v gorah zabeležili manjše število posredovanj kot leto pred tem.
VELIKA PLANINA > Da se je glavna sezona v gorah že začela, potrjujejo podatki o številu intervencij gorskih reševalcev prvi junijski konec tedna - našteli so približno desetino akcij. Nezgode se dogajajo predvsem zaradi neprilagojene opreme in napačne presoje razmer, so poudarili na včerajšnji novinarski konferenci na Veliki planini. Gorski reševalci, policisti in piloti Slovenske vojske obiskovalce pozivajo k premišljenim odločitvam, ustrezni pripravi in spoštovanju narave, ki lahko hitro pokaže svojo moč.
Gorski reševalci so lani - po več kot desetletju naraščanja števila intervencij - zabeležili manj posredovanj kot leto prej, skupno 633 oziroma 54 manj kot v letu 2023. “To razumemo kot spodbuden signal, da vse preventivne aktivnosti kažejo rezultate. Se pa še predobro zavedamo, da delo na področju preventive ni nikoli končano, še posebej, ker število obiskovalcev gora iz leta v leto narašča. Naš cilj zato ostaja jasen in nespremenjen: poskrbeti, da bo število nesreč naraščalo počasneje kot število obiskovalcev,” je poudaril Gregor Dolinar, predsednik GRZS.
Dežurne ekipe pripravljene na takojšen odhod
Na brniškem letališču se je s 1. junijem začelo vsakodnevno helikoptersko dežurstvo, ki bo trajalo do konca septembra. V dežurnih ekipah sodelujejo letalci in zdravniki gorske reševalne službe, policisti gorske enote in posadke vojaških ali policijskih helikopterjev.
Ne zanašajte se na facebook, instagram ...
Gorski reševalci vse pogosteje pomagajo tujim obiskovalcem. Lani so tujim državljanom pomagali v 44 odstotkih vseh reševanj, največkrat turistom iz Nemčije, Češke, Nizozemske in Belgije. Tudi ob začetku letošnje sezone se je v gorah v težavah znašlo že več tujcev.
“Tujci se pri načrtovanju poti pogosto zanašajo na google maps ali druge nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinske razlike in tehnične zahtevnosti poti. Na videz kratke in lahke poti se tako izkažejo za zelo zahtevne,” je opozoril Dolinar. Dodal je, da vse več tujih planincev prenočuje v bivakih, ki pa so bili prvotno namenjeni alpinistom ali zasilnemu zavetju, ne pa turističnim nočitvam.
Obiskovalci gora naj informacije, pridobljene prek facebooka, instagrama in drugih aplikacij, obravnavajo z veliko mero dvoma v njihovo točnost.
Tuji turisti v bivakih načrtno brezplačno prenočujejo, zaradi česar postajajo visokogorski bivaki nova točka tveganja. Kot primer so včeraj izpostavili bivak pod Skuto, ki je zaradi svoje fotogeničnosti izjemno obiskan. Pot do njega ni markirana in je tehnično zahtevna, kar pa obiskovalcev ne odvrne.
Obiskovalci gora pogosto ne znajo uporabljati opreme
Včeraj so strokovnjaki znova poudarili, da so za varen obisk gora zelo pomembne ustrezne priprave, informiranost in spoštovanje vremenskih razmer. “V zadnjih letih vse pogosteje zaznavamo, da so pohodniki oz. planinci dobro opremljeni, manjka pa jim znanja za uporabo te opreme, predvsem pa izkušenj za oceno situacije,” je poudaril Matej Brajnik, vodja Gorske enote Policije.
633intervencij so lani zabeležili gorski reševalci, kar je
54reševalnih akcij manj kot v letu poprej
Gorski reševalci vse, ki se odpravljajo v gore, pozivajo, da se ustrezno pripravijo, ocenijo svojo psihofizično pripravljenost in izkušnje ter šele nato izberejo ustrezno turo. Informacije, pridobljene prek facebooka, instagrama in ostalih aplikacij ter forumov, naj obravnavajo z veliko mero dvoma v njihovo točnost. Ob tem obiskovalcem še svetujejo, naj se pred obiskom gora poučijo, kako lahko s prenosnim telefonom centru za obveščanje sporočijo koordinate svoje lokacije, kar lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev na mesto nesreče.
V številnih primerih v gorah planince rešujejo s pomočjo helikopterjev. “Za usposobljenost ekip poskrbimo, ne moremo pa vplivati na meteorološke pogoje,” je opozoril pilot Slovenske vojske, stotnik Matija Zupančič. Poudaril je, da je helikoptersko reševanje zelo odvisno od vremenskih razmer, saj že manjši veter lahko predstavlja velik izziv pri vitlanju ponesrečenca, ko je helikopter tik ob steni.
V zadnjih letih narašča tudi število reševanj nenadno obolelih. “Zelo pomembno je, da se obiskovalci gora, ki imajo kronične bolezni (denimo sladkorno bolezen), na turo dobro pripravijo in imajo s seboj svojo terapijo. Dobro je, da se pred tem posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom, sploh če v hribe ne hodijo redno ali se tja ponovno odpravljajo po daljšem času neaktivnosti. Na turo naj se nikakor ne podajajo sami, svoje spremljevalce pa naj podučijo o svojem zdravstvenem stanju in primernem ukrepanju ob nenadnem poslabšanju,” svetuje Urban Iglič, predstavnik Komisije za medicino Gorske reševalne zveze Slovenije.
