Gorski reševalci opozarjajo na zdrse in nevihte

KRANJ > Na današnji novinarski konferenci pred začetkom poletne sezone je predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik povedal, da so reševalci opravili vsa predvidena usposabljanja in da so pripravljeni na sezono. Z izboljšanjem vremena pričakujejo precej več dela kot v minulih mesecih, ko so opravili 101 intervencijo.

Pohodnike opozarjajo, naj bodo previdni pri načrtovanju ture, naj predhodno ugotovijo stanje na terenu in naj se primerno opremijo. V gorah je še vedno sneg, ki se bo ob napovedani otoplitvi začel hitro topiti. Vendar se bo na severnih straneh in v grapah zadržal še dolgo časa.

Vsako leto več nepripravljenih planincev

“Splošni napotek planincem je, da ko pridejo do snežišča, naj se vprašajo, kje bi se končal morebitni zdrs in če je odgovor, da to ni po nekaj metrih ampak precej dlje, ter če nimajo derez in cepina, potem naj sprejmejo odločitev, da se vrnejo v dolino in prihranijo vzpon za čas, ko ne bo snega,” pravi Jani Bele iz GRZS.

Kot predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS je Bele pojasnil, da so gorski reševalci lani posredovali 408-krat, tako je število reševanj že drugo leto zapored preseglo mejo 400. Prvič so presegli tudi mejo 14.000 reševalnih ur, predvsem na račun obsežnih iskalnih akcij. Skupaj je bilo iskalnih akcij 47, reševalnih pa 361. V nesrečah je bilo poškodovanih 213 oseb, 41 je bilo obolelih, 31 pa jih je umrlo.

Iz leta v leto se povečuje število nesreč, katerih vzrok je nepoznavanje terena in nepripravljenost planincev. Pozimi pa so bili v nesreče največkrat udeleženi turni smučarji, in sicer v kar 17 odstotkih nesreč. Število vseh nesreč je bilo letos v prvih petih mesecih vendarle manjše kot pretekla leta, saj se zaradi neugodnih vremenskih razmer ljudje niso toliko podajali v gore.

Triglav kot strelovod

Tudi poleti morajo biti planinci pripravljeni na slabo vreme in sneg v visokogorju. Paziti pa morajo tudi na nevihte, saj je v gorah največja nevarnost za udar strele, predvsem na vrhovih in grebenih. “Triglav zaradi varoval, ki so na grebenu, deluje kot en sam strelovod, zato je bilo na tem območju največ smrtih žrtev zaradi udarca strele,” je opozoril Bele.

V Sloveniji deluje 17 gorskih reševalnih postaj, vseh gorskih reševalcev je približno 900, aktivnih pa približno 600, medtem ko je financiranje urejeno po normativu za 430 reševalcev. Lani je GRZS od Uprave RS za zaščito in reševanje, Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, od dela dohodnine ter od donatorjev in sponzorjev za delovanje in opremo prejela 950.000 evrov.

STA