Gradbincu pogojna kazen

KOPER > Žal precej pogost spor se je leta 2006 zakuhal tudi med divaškim gradbincem Suljom J. in naročnikom obnove hiše v Hrušici Mauriziem C. Po sklenjeni pogodbi je Suljo J. s svojimi delavci hišo v Hrušici obnovil za 36.500 evrov, ob koncu del pa je zatrdil, da se je zmotil pri izmerah in od Maurizia terjal dodatnih 30.000 evrov. Pogodbeno vrednost je prekoračil za skoraj sto odstotkov.

Maurizio C. se s tem izračunom seveda ni strinjal, zato je dela ocenil sodni izvedenec in ugotovil, da vrednost del presega pogodbeno vrednost za slabih 5000 evrov. Toliko je naročnik tudi plačal gradbincu, vendar pa mu to ni bilo dovolj in je od njega terjal še 24.500 evrov. Ker mu jih Maurizio ni hotel izplačati, je Suljo prek odvetnice Anite Hiti iz Sežane na sodišče proti njemu vložil tožbo. K tožbi je priložil tudi gradbeno pogodbo, s katero naj bi dokazoval, da se je Maurizio C. strinjal z dodatnimi deli.

Podpis ponarejen

Ko je Maurizio C. s sodišča dobil tožbo in z njo tudi pogodbo, je tako ugotovil, da je njegov podpis na njej ponarejen. Odkorakal je h koprskim kriminalistom, ki so po strokovnem preverjanju podpisa ugotovili, da je ta ponarejen. Namesto denarja je divaški gradbinec tako dobil kazensko ovadbo zaradi ponarejanja listin.

Na prvem sojenju je Suljo uspešno zasejal dvom, ko je zatrdil, da je pogodbo najverjetneje podpisal Maurizijev oče. Pojasnil je celo, kako je pogodbo odnesel v Maurizievo slaščičarno v Trst, tam naj bi jo prevzeli Maurizio, njegov oče in žena, odnesli naj bi jo v zadnje prostore slaščičarne in čez nekaj minut prinesli nazaj. Na izrecno vprašanje sodnice, kdo je po njegovem podpisal pogodbo, je odgovoril, da ne ve.

Prvič se je izmazal

Maurizio C. pa je zatrjeval, da pogodbe nikakor ni mogel podpisati njegov oče, ker je nekaj mesecev pred podpisom pogodbe zbolel in do smrti ležal na postelji. Je pa povedal, da ga je Suljo izsiljeval za dodatna plačila, da mu je prinesel novo pogodbo v podpis, vendar je Maurizio ni hotel podpisati. Da je Suljo vedel, da pogodba ni bila podpisana, je na sojenju pričal tudi koprski odvetnik Rok Munih, ki ga je Maurizio prosil za pomoč. Povedal je, da se je Suljo J. nekajkrat oglasil pri njem ali ga klical, ob tem pa nikoli zatrdil, da je pogodba podpisana.

Kljub temu je sodnica na prvem sojenju razsodila, da ni trdnih dokazov, da je Suljo vedel, da je podpis na pogodbi ponarejen. Zaradi tega ni mogla dokazati njegovega naklepa in ga je oprostila obtožbe. Tožilstvo se je na sodbo pritožilo, višji sodniki so sodbo razveljavili in okrožnemu sodišču naložili, naj o primeru ponovno razsodi.

Vedel je in se zavedal

Na ponovljenem sojenju je sodnica Melita Černe ugotovila, da ni nobene razumne razlage, zakaj bi pogodbo v Trstu podpisal Maurizijev oče, če je bil Maurizio takrat ob njem. Prav tako je nerazumljivo, zakaj bi Maurizijev oče ponaredil podpis svojega sina. Da je Maurizijev podpis ponarejen, pa je potrdil grafolog. Da je Suljo vedel, da Maurizio ni podpisal pogodbe, se je sodnica prepričala tudi iz dopisovanja med odvetnikom Munihom in odvetnico Hiti.

“Glede na vse navedeno, je dokazano ne samo, da je bila listina ponarejena, pač pa tudi, da je obdolženi to vedel in se je tega zavedal, ko jo je dal odvetnici, da jo je priložila tožbi,” je sklenila sodnica Černe in Sulja J. obsodila na pogojno kazen treh mesecev zapora, ki mu je ne bo treba prestati, če v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja.

DANIJEL CEK