Hitreje kot gre, siloviteje poči
Petina več lažjih, 17 odstotkov več hujših poškodb in 15 odstotkov več vseh nesreč se je v primerjavi z lanskim letom zgodilo letos zaradi prehitre vožnje. Zaradi hitrosti je letos sicer umrlo “le” 17 ljudi, skoraj polovico manj kot lani, pa vendar ostaja hitrost prvi vzrok za najhujše nesreče. Agencija za varnost prometa in policija zato do nedelje izvajata novo preventivno akcijo.
SLOVENIJA > Do konca tedna bodo na vseh cestah po državi policisti še bolj pozorni za hitrost vožnje ni spoštovanje omejitev hitrosti. Da vozniki le stežka upošteva(m)jo predpisane omejitve, dokazujejo podatki z merilnikov hitrosti, ki jih je Agencija za varnost prometa lansko jesen podelila v brezplačen enoletni najem 15 občinam.
Merilniki, ki so postavljeni za omejitvijo hitrosti 50 kilometrov na uro, so do konca maja zabeležili dva in polkrat višje hitrosti in rekorde s hitrostmi 134, 137 in 138 kilometrov na uro. Merilniki, ki stojijo za omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro, pa so izmerili celo trikrat višje hitrosti, rekordno hitrost celo 97 kilometrov na uro.
Z napovedanimi preventivnimi akcijami želita agencija in policija tudi preventivno umiriti hitrosti na naših cestah in ne samo kaznovati prehitre. Dokazano je, da v času akcij, ko vozniki vedo, da jih lahko hitreje in pogosteje odkrijejo med prehitro vožnjo, vsi zniža(m)o plin in bolj spoštujemo omejitve.
Slogan tokratne akcije je “Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj”, s čimer želijo organizatorji vsem voznikom sporočiti, da z divjanjem na cestah ne pridobijo ničesar. Lahko pa povzročijo nesrečo, ki do konca življenja zaznamuje njihovo in mnoga druga življenja.
Hitrost vzela 17 življenj
Do konca tretjega julijskega tedna se je letos na slovenskih cestah zgodilo že 1694 nesreč zaradi prehitre vožnje, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zaradi prehitre vožnje je umrlo 17 ljudi, kar je skoraj polovico manj kot lani, ko jih je do sredine julija umrlo že 30. Najpogostejši povzročitelji nesreč so bili vozniki avtomobilov, na drugem mestu so kolesarji in motoristi.
Kar sedem smrtnih prometnih nesreč so povzročili mladi vozniki do 34 let, pijani vozniki, ki so premočno pritiskali na plin, pa so povzročili 311 nesreč, v katerih je umrlo šest ljudi. Med njimi je bil tudi voznik električnega skiroja. Sicer pa je letos na naših cestah skupno umrlo že 60 ljudi, v enakem obdobju lani pa pet več.
Najbolj drvijo mladi
Policisti so do konca letošnjega julija obravnavali 74.663 prekoračitev hitrosti ali dobre štiri tisoč manj kot lani. Prehitra vožnja predstavlja približno tretjino vseh prometnih prekrškov.
Med povzročitelji nesreč zaradi prehitre vožnje izstopajo vozniki stari od 18 do 34 let. Posebnost letošnjih najhujših nesreč zaradi prehitre vožnje je tudi ta, da so se za razliko od lanskih let pripetile podnevi in ne ponoči ter velika večina med tednom in ne med vikendom. Najbolj črn dan v tednu je bil torek, ob torkih je namreč umrlo kar devet od 17 ljudi.
Agencija in policija zato prosita vse voznike, naj jim lepo vreme in suhe ceste ne dajejo lažnega občutka varnosti. Poleti je namreč na cestah tudi več prometa. “Zato nikdar je pozabite: hitreje kot vozite, siloviteje boste trčili. To pa lahko pomeni razliko med hudo nesrečo in lahkim trčenjem,” poudarjajo organizatorji akcije.
Na cestah koprske policijske uprave se je zaradi prehitre vožnje letos zgodilo 213 nesreč, v katerih so umrli štiri ljudje: dva motorista, voznik tovornjaka in voznik mopeda. Poškodovalo se je 86 ljudi. Na cestah novogoriške policijske uprave pa se je zaradi prehitre vožnje letos zgodilo 96 nesreč, v katerih se je poškodovalo 55 ljudi, umrl pa ni nihče.