Hrvatu, obsojenemu zaradi dveh ton kokaina, popust pri kazni

MONTEVIDEO >Marca so ga na sodišču v Montevideu obsodili na 15 let zapora. V teh dneh pa nestrpno pričakujejo sodbo višjega sodišča slovenski akterji v tej zgodbi, ki jih je ljubljansko sodišče oprostilo lani jeseni.

Anastazija Martinčića, doma iz Pulja, so v Urugvaju prijeli jeseni 2009, ko so na njegovi jahti Maui zasegli 2174 kilogramov kokaina. Zaseg več kot dveh ton kokaina je bil le del obsežne mednarodne preiskave, poimenovane Balkanski bojevnik, ki so jo vodili pripadniki ameriške agencije DEA in srbske BIA, dotaknila pa se je številnih držav, tudi Slovenije. Narkozdružbo naj bi vodil Darko Šarić, ki ga še vedno iščejo z mednarodno tiralico.

Martinčiča so marca obsodili na 15 let zapora, tožilka pa je zanj zahtevala celo 17 let zaporne kazni. Martinčićeva obramba se je na sodbo pritožila in pred kratkim je o njej odločalo pritožbeno sodišče.

Namesto 15 let zapora 13 in pol

Martinčičevi pritožbi naj bi po poročanju urugvajskega dnevnika El pais in hrvaških medijev delno ugodili in mu kazen znižali za leto in pol. Kot smo izvedeli, naj bi prizivno sodišče spremenilo tudi kvalifikacijo kaznivega dejanja iz organizirane v milejšo obliko.

Obsodili naj bi ga le zaradi posesti ogromne količine kokaina, ki naj bi bila namenjena v eno od evropskih pristanišč, ne pa zaradi organiziranja posla. Po naših podatkih naj bi Martinčić s svojo obrambo že pripravljal novo pritožbo, s katero bi rad dosegel še nižjo kazen. V svojem zagovoru je Martinčić sicer zatrjeval, da naj bi mu drogo podtaknili in da je v državo prišel zaradi povsem legalnih poslov.

V pričakovanju sodbe višjih sodnikov

Slovenski akterji Balkanskega bojevnika pa v teh dneh verjetno že nestrpno čakajo na sodbo ljubljanskega višjega sodišča. Višji sodniki so imeli sejo 23. oktobra in takrat so napovedali, da naj bi bila sodba znana v manj kot mesecu dni. Na okrožnem sodišču v Ljubljani so novembra lani obsodili le štiri od 17 obtoženih, ostale pa oprostili. Na sodbo so se pritožili zagovorniki štirih obsojenih in tožilstvo, zagovorniki oproščenih pa so odgovarjali na pritožbo tožilstva in vztrajali pri oprostilnih sodbah.

Anesu Selmanu je okrožno sodišče prisodilo deset let zapora, Marku Bubliću osem, Dejanu Zupanu sedem, Sandri Udrih pa štiri leta zaporne kazni. Selman je po sodbi pobegnil. Višje sodišče je delno ugodilo pritožbi tožilstva ter Selmana, Bublića in Zupana obsodilo na 15 let zapora, Udrihovi pa je kazen zvišalo na osem let zapora. Sodba višjih sodnikov je pomembna predvsem zaradi vprašanja zakonitosti oziroma nezakonitosti dokazov, pridobljenih v tujini. Kot je znano, je okrožno sodišče iz spisa izločilo obremenilne dokaze iz Srbije, pa tudi del dokazov, ki so bili zbrani v Sloveniji, ker naj bi bili nezakonito pridobljeni. SP