Indonezijskih sto milijonov ni prišlo

KOPER > Koprsko tožilstvo Igorju Jerotu, nekdanjemu lastniku Trgoavta, in Leonu Durakoviću, nekdanjemu vodji maloprodajne mreže v podjetju in nekdanjemu članu nadzornega sveta, očita, da sta s pokojnim predsednikom uprave Matjažem Cegnarjem upnike Trgoavta oškodovala za 343.000 evrov. A po obtožbi vsi upniki le niso bili v enakem položaju, saj je vsaj enemu Jerot omogočil privilegiran položaj. Po obtožbi je Jerot zagrešil še kaznivo dejanje ponarejanja ali uničenje poslovnih listin.

Jerot je Trgoavto lastniško obvladoval pred družb Neo leasing in Koroška trgovina. Po obtožbi naj bi med drugim odredil, da so v Trgoavtu izdali fiktiven račun za storitve Neo leasinga, ki pa jih po prepričanju tožilstva niso opravili. Duraković naj bi odredil podrejenim, da so dnevne izkupičke Trgoavta nakazovali na račun Neo leasinga. Sporna naj bi bila še prodaja zalog hrvaški hčerinski družbi, s čimer naj bi premoženje Trgoavta skrili pred upniki. Za tožilstvo naj bi bila sporna tudi prodaja nekaterih nepremičnin.

Jerot očitke tožilstva zanika, v svojem zagovoru je med drugim opisoval, kako je poskušal Trgoavto rešiti pred propadom. Z indonezijskimi partnerji naj bi se dogovarjal za dokapitalizacijo, težko 14 milijonov evrov. A je nato padla v vodo, ko so ga priprli zaradi ponarejenega denarja (štiriletno zaporno kazen že prestaja). Senat je na zadnji obravnavni zaslišal tudi uslužbenko Raiffeisen banke, ki je pojasnila, da jo je poklical Jerotov odvetnik in se pozanimal, če bi lahko njihova stranka prek banke dobila nakazilo iz indonezijske Džakarte.

Do takrat Raiffeisen banka še ni imela nobenega stika z indonezijskimi bankami, zato je morala urediti nekatere formalnosti. Ko je vzpostavila stike z Danamon banko iz Džakarte, sta Jerot in odvetnik preverjala, če je prišlo do nakazila. Šlo naj bi za 100 milijonov evrov. A nakazila potem ni bilo.

Z bančno krizo še večje težave

Jerot je v svojem zagovoru med drugim dejal, da so se sporne poslovne poteze začele že v času, ko je podjetje vodil Marjan Sedej. Upravo Trgoavta je vodil od leta 2007 do spomladi leta 2011. Jerot je o Sedejevem vodenju povedal veliko kritičnih besed, med drugim naj bi deloval brez soglasja nadzornega sveta in grobo kršil statut družbe. Po Jerotovih besedah uprava ni pravočasno reagirala na padec prodaje, nazadnje pa naj bi Sedej odstopil brez pojasnil. Brez soglasja nadzornikov naj bi najel posojili pri Gorenjski banki, o čemer ga ni obvestil.

Senat je Sedeja zaslišal pred dnevi. Med drugim je pojasnil, da je bil Trgoavto do krize uspešno podjetje. S krizo pa se je povpraševanje po trajnejših dobrinah, ki so jih prodajali, zmanjšalo. V letih 2009 in 2010 je imelo podjetje že velike likvidnostne težave. A so vseeno uspeli izplačevati plače in prispevke. Ko se je začela še bančna kriza, pa so bile težave še večje. Sedej je še povedal, da so do leta 2007 bankirji hodili za njim in ponujali kredite, dve leti zatem pa so bile razmere drugačne.

Sedej je potrdil, da so v podjetju Koroška trgovina za Trgoavto opravljali nekatere storitve. Po njegovih besedah so bile sklenjene pogodbe in verjetno dogovorjeno tudi plačilo. Na vprašanje o povezavah z Neo leasingom, ki je bil lastnik Koroške trgovine, pa je odgovoril, da direktne povezave ni bilo. Ni se spomnil, da bi kaj direktno delali za Trgoavto, o tem ni bilo nobene pogodbe.

Glede posojila pri Gorenjski banki pa je dejal, da je banka začela zaostrovati stvari in da so bili apetiti za zavarovanje ob vsakem novem posojilu vedno večji. Večino posojil so skušali iz kratkoročnih preoblikovati v dolgoročne, kar jim je v večji meri tudi uspelo. Z bankami je poskušal doseči moratorij, a se po njegovih besedah z njimi ni dalo nič dogovoriti.

Jerot ni izkoriščal svojega vpliva

Povedal je, da Jerot v njegovem času v Trgoavtu ni izkoriščal svojega vpliva in na posel ni imel odločilnega vpliva. “Tega mu ne bi niti dovolil,” je še dodal Sedej. Glede Durakovića in njegove vloge v nadzornem svetu pa je povedal, da v njegovem času ni bil na sejah. Dodal je še, da se je o dokapitalizaciji govorilo, ko je odhajal iz podjetja - Trgoavto naj bi dokapitalizirala Koroška trgovina.

Nekdanja namestnica vodje finančne službe v Koroški trgovini je pojasnila, da so z dnevnimi izkupički Trgoavta, ki so prihajali na račun Neo leasinga, plačevali dobavitelje in plače delavcev Trgoavta, saj da je imel Trgoavto blokiran račun.

Na zadnji obravnavi je obramba predlagala še nekaj novih dokazov. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 21. avgusta.

SIJAN PRETNAR