Istrabenz: zagovorniki obtoženih dvomijo v nepristranskost prvostopenjskih sodnikov

LJUBLJANA > Zadeva Istrabenz se je tako pred zastaranjem že drugič vrnila na Višje sodišče v Ljubljani. Deset let po preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza je bil nekdanji predsednik uprave te družbe Igor Bavčar že drugič obsojen na zapor - vendar nazadnje le za pranje denarja, ne pa tudi za zlorabo položaja.

Bavčarju je ljubljansko okrožno sodišče v ponovnem sojenju izreklo kazen petih let zapora, Kristjana Sušinskega je obsodilo na tri leta zapora, Nastjo Sušinskega pa na dve leti. Seje sta se danes udeležila Bavčar in Kristijan Sušinski, Nastje pa na sodišče ni bilo.

Bavčarju naj bi bile kršene zakonske in ustavne pravice

Bavčarjev zagovornik Janez Koščak je v pritožbi izpostavil, da je bilo njegovi stranki med sojenjem kršenih več zakonskih in ustavnih pravic. Poudaril je, da sodišče po imenovanju prejšnjega Bavčarjevega zagovornika Marka Bošnjaka za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice novi obrambi ni omogočilo, da se na sojenje pripravi.

Kljub izrecni prošnji za preložitev obravnave jo je namreč sodišče izpeljalo takoj za tem, ko je Bavčar ostal brez odvetnika, je dejal Koščak.

Prav tako je bila po mnenju Koščaka sporna zahteva glavne sodnice, da je sodni senat sestavljen iz sodnikov, ki imajo ekonomska znanja. Zagovornik Nastje Sušinskega Luka Podjed je pojasnil, da je bila na ta način obtoženim kršena pravica do naravnega sodnika.

Proces naj bi spremljali politični pritiski

Koščak je navedel tudi politične pritiske, ki so spremljali proces. Spomnil je na izjave pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, da bo osebno poskrbel, da bo sodba v tej zadevi pravnomočna, v primeru zastaranja pa bodo letele glave.

Bavčar je dejal, da se v politične pritiske ne bo spuščal, saj so ti jasni od samega začetka tega postopka. V celoti se je skliceval na vsebino zagovora, ki jo je podal njegov odvetnik, se je pa še sam zavzel za oprostilno sodbo.

Politične pritiske je izpostavila tudi zagovornica Kristijana Sušinskega Varja Holec, ki je dejala, da je s takšnimi izjavami izvršna oblast izkazala nezaupanje do sodne veje oblasti.

Zavrnili očitke o pranju denarja

Zagovorniki so zavrnili tudi očitke, da naj bi želeli obtoženi prikrivati denarne transakcije. Koščak je poudaril, da vsako premikanje denarja na transakcijskih računih še ne pomeni pranja denarja. Tudi Podjed je izpostavil, da njegova stranka ni imela nobenega namena prikrivanja transakcij. Vse se je dogajalo med bankami v Sloveniji in denar ni prestopil meja države, je dejal.

Koščak je dodal, da vsak “razumen človek” ve, da se sredstva na transakcijskih računih lahko predmet nadzora in da so banke ob določeni vsoti dolžne obveščati urad za preprečevanje pranja denarja.

Glede odločitve na prvi stopnji pa je menil, da sodišče izvedlo “salto mortale”, saj je na podlagi istega dokaznega postopka Bavčarja oprostilo v delu, ki se nanaša na napeljevanje k zlorabi položaja, obenem pa ga z istimi dokazi obsodilo pranja denarja.

Tožilec pričakuje potrditev obsodilne sodbe

Tožilec Jože Kozina je po koncu seje dejal, da takšno zgodbo poslušamo že sedem let. “Pričakujem, da je sodba prvostopenjskega sodišča zadostila vsem pomanjkljivostim, ki jih je v zvezi z obrazložitvijo ugotovilo vrhovno sodišče. Pričakujem potrditev obsodilne sodbe,” je dejal.

Kozina je prepričan, da bi obtoženi v primeru, da bi šlo za zakonit posel, to naredili na transparenten način in ne bi vključevali nobenih fiktivnih družb.

Tožilec je dejal, da je treba v primeru, ko gre za nezakonit posel, “izvajati niz takšnih in drugačnih slepilnih manevrov, ki smo jim bili priča tukaj, ravno z namenom, da se preslepi vse tiste, ki bi prišli v stik s tem poslom in ga preverjali”.

STA