Iz zraka se vidi bolje

SEČOVLJE> O tem, kako sistem izvidništva še nadgraditi, so se pogovarjali na prvem posvetu o letalski izvidniški dejavnosti, ki sta ga v Sečovljah v soboto organizirala Obalni letalski center Portorož in Uprava za zaščito in reševanje. Sodelovali so še predstavniki letalskih centrov in aeroklubov iz Bovca, Slovenj Gradca, Zagorja, Postojne, Divače in Ajdovščine ter drugih državnih služb. Sedem aeroklubov sodeluje v sistemu zaščite in reševanje, saj ob svojih rednih preletih opazujejo razmere iz zraka in poročajo o požarih, ki so jih opazili, ali o drugih nesrečah in dogodkih. Njihovo opazovanje je dragoceno zlasti med požarno ogroženostjo, predvsem na območju Istre in Krasa, pa tudi v drugih delih Primorske.

Darko Muhič iz Gasilske zveze Slovenije je povedal, da so gasilci do konca marca v naravi gasili že 1220 požarov, ognjeni zublji so uničili 844 hektarov površine. Kar je manj kot hektar na požar. Na Primorskem je bilo v prvih treh mesecih 433 požarov, ki so zajeli 477 hektarov. “Gasilci smo zadovoljni, naši letalci pa pridni, saj so ažurno javljali, kar so opazili,” je pohvalil letalce Muhič. V Sloveniji so prav zaradi dobrega odkrivanja požarov površine, ki jih požari uničijo, manjše. Muhič predlaga, da bi imeli gasilci v zraku tudi nadzornika oziroma koordinatorja, ki bi sodeloval pri organiziranju gašenja.

Stojan Štokelj iz ajdovskega aerokluba je ob tem opozoril, da letos še niso podpisali nobene pogodbe za to dejavnost. “Bojimo se, da konec leta ne bomo mogli leteti, če se kaj ne bo spremenilo,” je bil zaskrbljen. A je takoj dobil odgovor Aleksandra Planinca, predstavnika uprave za zaščito in reševanje, ki je sporočil, da je vlada odobrila denar za ta program in da bodo pogodbe pripravili že prihodnji teden.

Pogrešajo dodatno usposabljanje

Na posvetu so letalci nanizali kar nekaj težav, ki jih opažajo pri svojem delu, med drugim pogrešajo usposabljanje in kakšno vajo, pa enoten način komuniciranja ob sporočanju podatkov o požaru.

Dejan Kavčič iz bovškega kluba je opozoril še na to, da po njegovem mine preveč časa od trenutka, ko se odločijo za gašenje začetnega požara s helikopterjem, pa do trenutka, ko helikopter res prileti nad požar.

Pionir pri opazovanju iz zraka je bil v Sloveniji portoroški aeroklub, ki je v sistem civilne zaščite vključen že več kot 30 let. “V vseh teh letih smo pet ljudi rešili gotove smrti, dva brodolomca na jadrnici, tri surfarje, našli smo kletke ribogojnice Fonda ... V 33 letih smo naleteli prek 2000 ur za izvidništvo, pravočasno smo odkrili 400 požarov in več kot 60 onesnaženj morja,” je s podatki opisal delo obalnih letalcev Benjamin Ličer. Iskali so utopljence in pogrešane osebe, leta 2008 so sodelovali pri gašenju goreče ladje pri Pulju. Za 30-letno delo v sistemu zaščite in reševanja so letos dobili zlati znak Civilne zaščite.

Ekološke bombe na morju

Opozarja pa še na dogajanje v našem akvatoriju, ki ga iz zraka nadzira njihov aeroklub. “Mimo naše obale pluje letno 35 milijonov ton naftnih derivatov, ki so namenjeni v koprsko in tržaško luko, letno to pomeni prek 860 tankerjev oziroma 2,4 tankerja dnevno. Kar pomeni, da je na našem morju vsak dan ekološka bomba,” svari Ličen. Dodatno težavo vidi v izpustih balastnih voda z ladij, kar so z zraka že večkrat odkrili. Prepričan je, da bi morali kršitelje kaznovati, saj takšno ravnanje predstavlja resno grožnjo okolju in zdravju ljudi.

Udeleženci posveta so se strinjali, da bi morali imeti tudi v Sloveniji letala za gašenje požarov, s katerimi bi nadgradili sistem zaščite in reševanja. Ličer ocenjuje, da bi morali imeti štiri takšna letala, eno bi moralo biti zaradi požarne ogroženosti Istre in Krasa na sečoveljskem letališču, ki ima ustrezno infrastrukturo. SIJAN PRETNAR

Zračni posnetek požarov ob železnici