Izvedenec o usodnem potopu
Na tržaškem sodišču se je konec tedna nadaljevalo sojenje zaradi tragične smrti dveh slovenskih potapljačev pred Miramarom julija 2010. Pričal je kapitan fregate, Giampaolo Consoli iz baze vojaške mornarice v La Spezii, ki je v izvedenskem mnenju o potapljaški opremi, ki sta jo uporabljala Žiga Dobrajc in Samo Alajbegović, med drugim nanizal več tehničnih pomanjkljivosti, ki so bile usodne.
TRST > Julija bodo od tragične nesreče, ki se je zgodila v morju pred Miramarom, minila že štiri leta. Žiga Dobrajc in Samo Alajbegović sta se takrat udeležila usposabljanja za potapljanje z rebreatherji, potapljaško opremo na polzaprti krog. 25. julija 2010 so se udeleženci podali na zadnji potop, a se je ta za oba slovenska potapljača končal tragično.
Dobrajc je imel težave že nekaj minut po potopu. Marco Panico, ki je sprem-ljal oba, je to opazil in ga potegnil na površje, nato pa so ga s čolnom odpeljali do obale, kjer so ga oživljali. V tržaški bolnišnici je po treh dneh izgubil boj za življenje. Alajbegovića so našli v morju mrtvega šele štiri ure po tem, ko so začeli reševati Dobrajca. Obdukcija je pokazala, da je bila za oba usodna zadušitev zaradi utopitve.
Tožilstvo je obtožilo četverico
Po razglasitvi obsodilne sodbe za Marca Panica in Nicolo Donda je odvetnik Paolo Volli, ki zastopa starše pokojnega Alajbegovića, povedal, da je pri odmeri kazni sodnik kot olajševalno okoliščino upošteval dejstvo, da sta se odločila za skrajšani postopek. Upošteval pa je tudi izvedensko mnenje izvedencev iz La Spezie, ki so ugotovili, da oprema ni bila tehnično brezhibna.
Tožilstvo je zaradi uboja iz malomarnosti obtožilo izdelovalca opreme, ki sta jo uporabljala slovenska potapljača, 47-letnega Nicolo Dondo iz podjetja Human Breath Technology, spremljevalca obeh potapljačev, 34-letnega orožnika Marca Panica, 54-letnega Fabia Bozzata in 35-letnega Roberta Bendottija, oba sta inštruktorja iz podjetja N.U.E.T - v Miramaru sta predstavljala rebreatherje in način potapljala s temi potapljaškimi napravami.
Donda in Panico sta se odločila za skrajšan postopek, tržaško sodišče ju je že maja 2012 obsodilo na enoletni pogojni zaporni kazni, svojcem pokojnih potapljačev pa bi morala plačati 230.000 evrov odškodnine. Oba sta že med sojenjem zanikala odgovornost za tragedijo, pritožila pa sta se tudi na obsodbo, ki tako še vedno ni pravnomočna.
Na zatožno klop pred letom dni
Pred letom dni se je začelo sojenje Bozzatu in Bendottiju, ki svojcem pokojnih nikoli nista izrekla sožalja. Svojega zagovora še nista podala, na predhodni obravnavi sta le zanikala krivdo. Na tržaškem sodišču so doslej zaslišali že več prič, pred kratkim pa je sodni postopek prevzel sodnik Pietro Leanza. Po petkovem zaslišanju izvedenca iz vojaške mornarice bo sodišče v drugi polovici maja predvidoma zaslišalo še tri izvedence in eno pričo, prič, ki so jih že izprašali, pa na sojenju pred novim sodnikom ne bodo ponovno vabili.
Kapitan fregate Giampaolo Consoli, ki je izvedensko mnenje pripravil za tržaško tožilstvo, je v petek pojasnil, da je potapljaško opremo po nesreči zasegla tržaška kapitanija, napravi so konzervirali, spravili v vreče in v škatlah sta prišli v La Spezio. Tam so ju fotografirali, podrobno opisali, razstavili in preverili vsak posamezen del, analizirali so tudi mešanico plina, ki je bila v napravah. Preizkusili so ju v vodi in v hiperbarični komori. Pri preverjanjih sta sodelovala tudi izvedenca obrambe in svojcev pokojnih.
Potapljaška oprema ni bila brezhibna
Na obeh potapljaških napravah so odkrili tehnične pomanjkljivosti. Na rebreatherju, ki ga je uporabljal Dobrajc, ni bila pritrjena cevka, prek katere potapljač dobiva ustrezno mešanico. “To je vitalen del naprave,” je opozoril Consoli. Ugotovili so, da del naprave ni bil ustrezno vzdrževan, saj je bil zarjavel. Ko so poskušali cev pritrditi, so potrebovali tudi neobičajno silo, da so to storili. Consoli je še poudaril, da bi to, če je cevka pravilno pritrjena, morali preveriti pred potopom. To bi morala narediti strokovno usposobljena oseba, spremljevalec potapljačev.
Ocenil je, da tudi Alajbegovićeva naprava ni bila tehnično brezhibna. Na fotografijah, ki so jih posneli med potopom, je bilo videti mehurčke, kar kaže, da je naprava puščala. Izvedenec je ocenil, da je zato nastala velika razlika med teoretično avtonomijo, ki bi jo moral imeti potapljač, in tisto, ki jo je potem dejansko res imel. Naprave niso bile niti primerno vzdrževane niti servisirane oziroma atestirane.
Nista bila na tečaju
Consoli je preveril tudi druge postopke, ki so sprem-ljali usposabljanje v Miramaru. Po njegovih besedah v tem primeru ni šlo za tečaj, saj pri teh veljajo drugačna, bolj stroga pravila, udeleženci pa bi potem dobili tudi potrdilo o opravljenem izpitu za potapljanje s temi napravami.
Zaradi varnosti udeležencev bi morali imeti nad njimi neposreden in stalen nad-zor. To, da je Dobrajca in Alajbegovića spremljal le Marco Panico, torej le en spremljevalec, po njegovem mnenju ni sporno, a bi moral oba ves čas nadzirati.
“Gre za bolj kompleksne naprave, ki niso precej razširjene. So bolj zahtevne za uporabo in tudi bolj nevarne,” je Consoli odgovoril na vprašanje tožilki. Nevarnost pa se skriva v tem, da se potapljač, ki nima dovolj izkušenj, ne zave takoj, da v mešanici, ki jo diha, ni dovolj kisika. Tožilstvo med drugim obtoženim očita, da udeležencem niso dali jasnih navodil o nevarnosti njihove uporabe in jih podučili o varnostnih procedurah. Potop pa naj bi dovolili kljub pomanjkanju primernega tehničnega znanja o napravah.
SIJAN PRETNAR