Jamarju se je odkrušil oprimek in padel nanj

TOLMINSKI MIGOVEC > V reševalni akciji je sodelovalo 41 jamarskih reševalcev iz vseh sedmih slovenskih reševalnih centrov, poleg njih pa še člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in tolminski gorski reševalci. “Najzahtevnejše je bilo širjenje ožin v jami,” je po reševalni akciji v jami Primadona povedal vodja Jamarske reševalne službe Walter Zakrajšek. Zaradi prenašanja poškodovanega jamarja so morali ožino (meander) razširiti na šestih metrih. Zakrajšek je poudaril, da je njihova specializirana enota za širjenje ožin to počela v izjemno omejenem obsegu, šlo je bolj za luščenje lusk s sten meandrov, je dodal. V nasprotnem primeru bi to bilo lahko nevarno tudi za druge v jami, poleg tega si prizadevajo, da bi v jami povzročili čim manj škode, je še poudaril.

Druga posebnost nočne reševalne akcije je bil nočni let helikopterja Slovenske vojske, ki je poškodovanega Angleža iznad vhoda v jamo odpeljal včeraj ob 2.30.

Reševanje je tako trajalo skoraj 24 ur. Klic o poškodovanem jamarju je do reševalcev prišel v noči na soboto ob 3.20. V jami je bila skupina študentov londonskega Imperial College Caving Cluba, s tremi Angleži je bila še Singapurka. Nesreča se je zgodila sredi noči, med plezanjem po kaminu se je 20-letniku odkrušil oprimek. Jamar je z višine približno treh metrov padel na trebuh in se ujel na roke, a mu je oprimek padel na hrbet in ga poškodoval.

Jama Primadona je dolga 2907 metrov in globoka 645 metrov. Na seznamu najdaljših in najglobljih jam v Sloveniji je po globini na 15. metu, po dolžini pa na 30. mestu. Angleški jamarji so bili pobudniki ekspedicijskega raziskovanja jam, nam je povedal Walter Zakrajšek, kar pomeni, da se v jami ekipe jamarjev zadržujejo po več dni in v njih raziskujejo. S tolminskimi in drugimi slovenskimi jamarji pri raziskovanju jam v sistemu Migovec sodelujejo že približno dve desetletji.

Najprej je mladi Anglež 30 višinskih metrov še zmogel sam, je pojasnil Zakrajšek, nato pa zaradi bolečin ni mogel več nadaljevati poti. Singapurka je ostala pri poškodovanem jamarju, druga dva člana ekspedicije pa sta se odpravila proti vhodu v jamo, za kar sta potrebovala poldrugo uro do dve. V taboru sta povedala, kaj se je zgodilo, nato pa se je začela reševalna akcija.

Jamarski reševalci so bili v soboto ob 7.30 v Tolminskih Ravnah, od koder jih je vojaški helikopter najprej v štirih vožnjah prepeljal do vhoda v jamo. Vmes je posadka odhitela na Špičko, kjer se je zgodila nesreča, potem pa jih je v še šestih “rundah” pripeljala do jame. Zdravnica jamarske reševalne službe, zdravstveni tehnik in še en jamar so bili pri poškodovanem Angležu okoli 10. ure, oskrbeli so ga in pripravili za transport proti vhodu v jamo, ki se je začel okoli 15. ure.

V reševalni akciji so sodelovali tudi pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS). Zakrajšek je pojasnil, da so jih potrebovali zaradi eksploziva, ki ga je njihova ekipa za širjenje ožin potrebovala pri delu v jami. Vodja te ekipe jih je zaprosil za eksploziv, ki so ga prevzeli v njihovem skladišču. Pripadniki enote za varstvo pred NUS so nato poskrbeli, da so na ustrezen način prenesli eksploziv do kraja, kjer so ga potrebovali, in nadzirali, da so vsi postopki potekali strokovno in po pravilih. Nazadnje pa so poskrbeli še za uničenju tistega eksploziva, ki ga niso porabili v jami.

Tolminski gorski reševalci so poskrbeli še za varen transport poškodovanega od vhoda v jamo do manjšega sedla (oziroma kamnitega roba) nad jamo, kamor je ponoči vojaški helikopter “prislonil smučko”. Jamarja so nato namestil v helikopter in ga ob 2.30 odpeljali v ljubljanski klinični center.

Reševalci so nato pospravili opremo in se peš odpravili proti Tolminskim Ravnam, kjer so prejšnje jutro odšli na intervencijo. SP