Jamarki je večji kamen prebil čelado
Reševanje hudo poškodovane jamarke iz Jamarskega društva Rakek je po noči na nedeljo trajalo še ves dan in pozno v večer. Med raziskovanjem nove jame pri Dolenji vasi blizu Cerknice je jamarki v soboto popoldne na glavo padel večji kamen in ji prebil čelado. Utrpela je hude poškodbe glave.
CERKNICA > Šestčlanska ekipa Jamarskega društva Rakek se je v soboto odpravila raziskovat novo Vranjedolsko jamo. Raziskovanje pa je pozno popoldne, okoli 18.30, na globini 100 metrov, prekinila huda nesreča. Večji kamen je huje poškodoval 33-letno jamarko. Njeni kolegi so povedali, da se je samo sesedla. Eden od peterice se je po nesreči odpravil proti površju in poklical pomoč.
Zdravnica Jamarske reševalne službe je do poškodovane jamarke prišla malo po polnoči in potrdila, da je huje poškodovana. Reševalna akcija se je začela že v soboto zvečer, jamarski reševalci so poziv dobili okoli 19.45. V njej je sodelovalo več kot 60 jamarskih reševalcev, poleg njih pa še pripadniki civilne zaščite, taborniki, gasilci ... Največjo težavo so predstavljale ožine. Glede na to, da jama še ni raziskana, reševalci niso imeli načrta jame, temveč jim je bila v pomoč skica, ki jo je naredil eden od jamarjev.
Jamarski reševalci so si pomagali s skico
“Šele ko je iz jame prišel brat poškodovane s pravo skico jame, smo videli, kje smo,” je povedal Walter Zakrajšek, vodja Jamarske reševalne službe. “Jama je kratka, stopnjasta breznica, s podornimi dvoranami in rovi, tako da lahko že sama hoja skozi jamo proži kamenje,” je pojasnil.
Prvi so bili pri jami jamarski reševalci iz najbližjega postojnskega reševalnega centra. Vodja minerjev in vodja postojnskega reševalnega centra Luka Zalokar je dopoldne pojasnil podrobnosti reševalne akcije. Jamarski reševalci, minerji, so morali koridor do izhoda jame razširiti na 70 centimetrov, kolikor so široka nosila. Z miniranjem so začeli že okoli druge ure zjutraj, z delom pa so končali danes popoldne. A so se zvečer še enkrat vrnili v jamo, da so razširili še eno ožino.
Zalokar je pojasnil, da morajo biti minerji zelo natančni, uporabljali so zelo majhne (filigranske) količine eksploziva, saj niso smeli ogroziti varnosti ekipe, ki je bila pri poškodovani jamarki, sto metrov nižje od vhoda v jamo. Dodal je, da okruški ne smejo biti preveliki, da jih lahko odstranijo.
Povedal je še, da je bila odločitev o najprimernejšem trenutku za dvig poškodovane 33-letnice v rokah zdravnice, ki je bila ves čas pri njej. Zdravstvena ekipa je bila sicer pri poškodovani jamarki tri ure po prvem klicu.
Zdravstveno stanje poškodovane jamarke je zelo resno, bila je v nezavesti, odzivala pa se je na bolečinske dražljaje, njeno stanje naj bi bilo stabilno, so pojasnili na novinarski konferenci. V jami so uredili dve tako imenovani topli točki z ogrevanjem, da ne bi prišlo do podhladitve. V eni je bila ob poškodovani jamarki ožja ekipa, v drugi pa ostali.
Razmišljali tudi o mini operacijski sobi
Vodstvo reševalne akcije je razmišljajo tudi o tem, kaj storiti, če bi se reševanje zavleklo. Tako so že imeli v mislih, kako bi v jami naredili mini operacijsko sobo, iz katere bi imeli povezavo s kirurgom.
Ko so popoldne končale delo ekipe za širjenje ožin in počistile rove, so se v jamo spustili njihovi kolegi, ki so jamo opremili za izvlek nosil, pripravili so kline in manevre. Kdaj bi lahko ponesrečeno jamarko dvignili na površje, je bilo zaradi zahtevnosti reševanja težko napovedati. “Poleg vseh reševalnih ekip imamo v stanju pripravljenosti helikoptersko enoto za prevoz ponesrečene do zdravstvene ustanove in ekipo nujne medicinske pomoči iz Cerknice,” je povedal poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk.
Reševalno akcijo sta na površju spremljala in pomagala pri koordinaciji aktivnosti in logistike tudi poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan in Igor Benko, predsednik Jamarske zveze Slovenije. Benko je poudaril, da imajo med jamarji zelo dobre zdravnike, ki sodelujejo tudi v številnih mednarodnih akcijah. Slovenija pa je med redkimi državami, kjer imajo jamarji v svojih vrstah minerje.
