Janša ne priznava krivde za razžalitev nekdanjega direktorja STA Veselinoviča
Predsednik SDS Janez Janša na današnjem predobravnavnem naroku na celjskem okrožnem sodišču ni priznal krivde za obtožbo o žaljivi obdolžitvi, za katero je kazenski pregon kot zasebni tožilec sprožil nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič. Z odvetnikom Francijem Matozom sta predlagala vrsto prič, sojenje pa se bo začelo predvidoma 20. marca.
CELJE > "Neverjetno za EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in zato mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike," je maja lani na tviterju zapisal takratni predsednik vlade Janez Janša, njegov zapis pa se je nanašal na dogajanje leta 2009, ko je Bojan Veselinovič tedanjemu odgovornemu uredniku STA Borutu Mešku vročil izredno odpoved zaposlitve, ta pa je pozneje umrl zaradi bolezni.
Odvetnik Fišer: Janševe javne trditve škodile časti in imenu Veselinoviča
Veselinovič je očitke zanikal in 21. junija lani proti Janši vložil civilno in zasebno kazensko tožbo zaradi posega v čast in dobro ime ter kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Takrat je tudi pojasnil, da so Mešku odpoved vročili 3. novembra 2009, v času, ko je potekal postopek zaradi prenehanja delovnega razmerja, pa o njegovi hudi bolezni še ni bil seznanjen.
Matoz je sodišču predlagal, da se sojenje opravi pred senatom, Janša pa se je strinjal, da se naroki opravijo tudi brez njegove prisotnosti, kadar se jih ne bo utegnil udeležiti. Sodnica Jagrova je dejala, da ga 20. marca na začetku glavne obravnave vseeno pričakuje, saj bo takrat lahko podal svoj zagovor.
Sodnica Leonida Jager je tako danes izvedla predobravnavni narok, na katerem ga je Veselinovičev odvetnik Gorazd Fišer seznanil z razlogi za kazenski pregon. Po mnenju tožeče strani so Janševe javne trditve škodile časti in imenu Veselinoviča, tudi z neresničnimi navedbami o višini njegove plače, ki da jo je tudi javno objavil.
Janša: “Razumem namen tožbe, ne razumem pa vsebine”
Na vprašanje sodnice, ali je razumel očitke, je Janša odvrnil, da ne najbolje, ko pa je to želel pojasniti v smislu, da tisto, kar je zapisal v tvitu ustreza dejstvom in to dodatno pojasniti, ga je sodnica prekinila, češ da bo to stvar glavne obravnave.
Matoz je zato v nadaljevanju predlagal zaslišanje nekdanjega namestnika odgovornega urednika STA Uroša Urbanije, novinarjev Nenada Glücksa, Igorja Kršinarja in Igorja Mekine, pa odvetnikov Radovana Cerjaka in Ivana Kukarja ter Božene Kandolf. Ob tem je predlagal vpogled v spis delovnega sodišča glede poravnave z Meškovimi svojci, nekaj novinarskih člankov v zvezi z domnevnim šikaniranjem Meška ter predvajanje videoposnetka novinarske konference, na kateri je pokojni novinar govoril o mobingu nad njim.
"Razumem namen tožbe, ne razumem pa vsebine. Kar sem zapisal, je bilo že prej velikokrat zapisano, pa gospod Veselinovič ni nikogar tožil," je po naroku dejal prvak SDS, že pred njim pa povedal, da gre za enega najhujših primerov maltretiranja novinarja v slovenski zgodovini, rezultat tega pa je bil drastičen, saj je kmalu zatem umrl.
Veselinovič: Tvit je šel predaleč
Veselinovič je po naroku dejal, da je bil Janšev tvit objavljen sredi boja STA za obstanek v medijski krajini in kaže, s kako nizkotnimi orodji je bil takratni premier pripravljen poseči v zgodbo, ki je bila krmarjena prav s strani vlade in še koga zraven.
"Kolektiv STA se ni vdal. Sam sem kot njen direktor moral in sem prenesel marsikaj. Tvit, ki pokaže, kako globoko se je spustil Janša, ko je poskušal uničiti STA, pa je šel enostavno predaleč, zato sem se odločil za tožbo," je dejal in dodal, da bo v sklopu sojenja odgovoril tudi na vse očitke z druge strani. Ob tem je dodal, da Meško ni bil odpuščen zaradi šikaniranja, pač pa zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti, kar bodo lahko izpovedali tudi novinarji, ki so takrat z njim delali.