Jerot in Duraković nista priznala oškodovanja upnikov

KOPER > Koprsko tožilstvo 44-letnemu Igorju Jerotu, doma iz Maribora, nekdanjemu lastniku propadlega Trgoavta, nekdanjemu direktorju in ustanovitelju družbeNeo Leasing, sicer doktorju ekonomskih znanosti, očita kaznivi dejanji oškodovanja upnikov ter ponarejanja in uničenja listin, 44-letnemu Leonu Durakoviću iz Lendave, nekdanjemu članu nadzornega sveta Trgoavta in vodji maloprodajne mreže v podjetju, pa oškodovanje upnikov. Po obtožbi naj bi s svojim ravnanjem propadlo podjetje oškodovala za približno 300.000 evrov.

Državna tožilka Tamara Pahor včeraj še ni predstavila obtožbe. Ker z obtoženima pred včerajšnjim začetkom predobravnavnega naroda ni bilo nobenih pogovorov o morebitnem priznanju krivde, tudi ni povedala, kakšno kazen bi predlagala, če bi se morebiti odločila za takšen korak.

Odgovora na vprašanje okrožne sodnice Meri Mikac, ali priznata krivdo, je bilo tako pričakovano. “Ne, ne priznam,” je najprej izjavil Jerot, nato je to ponovil še Duraković. Besedi sta nato dobili njuni zagovornici Martina Žaucer Hrvovatin iz odvetniške pisarne Kozinc in Tatjana Markelj, ki sta sodišču predlagali, da zasliši vrsto prič, s katerimi bi dokazali, da obtožena nista storila očitanih dejanj. Obe predlagata tudi izvedenca finančne stroke, ki bi preveril denarni tok.

Delavci opozarjali na izčrpavanje družbe

Nekdanji delavci Trgoavta so ves čas opozarjali, da je Jerot načrtno izčrpaval Trgoavto, da je nepremičnine in vozni park (šlo naj bi za 30 vozil) prenesel na povezano družbo Neo Leasing, prenesli pa naj bi tudi zaloge. Kriminalisti so že spomladi 2012 opravili več hišnih preiskav, med drugim tudi pri štirih gospodarskih družbah, povezanih s koprskim Trgoavtom. Bili so na sedežu Trgoavta v Hrpeljah, v družbi Neo Leasing, Koroški Trgovini in še na nekaterih drugih naslovih. Povod za kriminalistično preiskavo je bila anonimna prijava, policisti pa so zbirali dokumentacijo o sumu oškodovanja upnikov.

Kriminalisti so nato vložili ovadbo, tožilstvo je zahtevalo sodno preiskavo, po njej pa je proti Jerotu in Durakoviću vložilo obtožbo. Preiskava je med drugim potrdila, da naj bi premoženje iz prezadolženega Trgoavta prenašali na povezane družbe, predvsem na Neo Leasing. Upniki, tudi delavci, pa so ostali praznih rok. Delavci so le nekaj dni pred hišnimi preiskavami dobili delovne knjižice. Stečaj sta zahtevali Banka Koper in Gorenjska banka.

Trgoavto je v stečaju od marca 2012, takrat so zaprli vse trgovine, delavci so dobili delovne knjižice, njihovi dolgovi do nekdanjega delodajalca pa naj bi se vrteli okoli milijona evrov.

Je delal v dobro podjetja?

A je Jerot po naših podatkih že v preiskavi zanikal očitke in zatrdil, da je poskušal delati v dobro podjetja. Njegova zagovornica je predlagala več dokazov, ki bi potrdili njegove izjave, predvsem pa 14-milijonsko dokapitalizacijo indonezijske družbe, ki je bila tik pred vrati in naj bi padla v vodo, ko so Jerota priprli zaradi ponarejanja denarja. Predlagala je tudi nekaj listin, ki naj bi dokazale, da je bil vozni park zakonito prenešen na Neo Leasing. Nekatere druge listine pa naj bi nakazale na pravi vzrok propada Trgoavta, šlo naj bi za ponesrečene investicije, tudi šestimilijonsko posojilo pri Gorenjski banki, ki je načelo poslovanje Trgoavta. Dokazali naj bi tudi, da nekatere sporne pogodbe in fakture niso bile fiktivne.

Dokazi, ki jih je predlagala odvetnica Markelj, pa naj bi pritrdili izjavam Durakovića, da je v nadzornem svetu Trgoavta sodeloval le formalno in ni imel nobene funkcije odločanja. O tem, kdo je odločal, kdo je bil komu nadrejen in podrejen, naj bi izpovedale tudi nekatere druge priče. Te naj bi pojasnile tudi, kdo je odredil prenos avtoparka s Trgoavta na Neo Leasing.

Odvetnica je še dodala, da je njen varovanec o slabem položaju družbe vedel toliko kot ostali delavci. Po njenih besedah si je tudi Duraković prizadeval za dobro poslovanje družbe, v kateri je bil zaposlen.

Ljubljansko sodišče je Igorja Jerota lani zaradi ponarejanja denarja obsodilo na štiri leta zapora. Na Banki Slovenije je poskušal unovčiti 149 ponarejenih bankovcev za 100 evrov, med hišno preiskavo pa so mu zasegli še več ponarejenih dolarskih bankovcev. Jerot pa je pred časom sedel tudi na zatožno klop sodišča v Slovenj Gradcu. Na predobravnavnem naroku je zanikal krivdo za kaznivo dejanje poslovne goljufije.

Odvetnica predlagala izločitev dokazov

Odvetnica Žaucer Hrovatin je predlagala tudi izločitev nekaterih dokazov. Oporekala je odredbi za hišno preiskavo, v kateri je preiskovalna sodnica že vnaprej odredila zaseg in pregled zaseženih elektronskih naprav, še preden ji je bilo znano, kaj sploh bodo zasegli. V nasprotju z zakonom naj bi bila tudi sodničina odredba določenim operaterjem elektronskih poštnih storitev, da naj posredujejo elektronsko pošto osumljenih za nazaj.

Predlagala je tudi zaslišanje Blaža Baldaša, sindikalnega zaupnika v Trgoavtu, ki je med preiskavo povedal, da je glede določenih stvari bil v dogovoru s kriminalisti. “Obramba ne ve, kaj naj bi to pomenilo, zato naj ga sodišče zasliši,” je pojasnila. Spraševala se je, ali je bila njegova naloga, da jemlje dokumentacijo iz Trgoavta in jo izroča kriminalistom, kar bi bilo v nasprotju z zakonodajo. Državna tožilka Tamara Pahor je sodišču predlagala, da takšen predlog za izločitev dokazov zavrne. Po njenem prepričanju je bila odredba preiskovalne sodnice zakonita, Baldaš pa je kriminalistom le posredoval dokumentacijo, ki jo je imel.

Sodnica Meri Mikac bo začetek sojenja razpisala, ko bo sodišče pravnomočno odločilo o predlogu za izločitev dokazov.

SIJAN PRETNAR