Kam, komu in kako so odtekali milijoni iz NLB?

Kronika
, posodobljeno:

Z bančno luknjo največje slovenske banke NLB se v zadnjem času intenzivno ukvarjajo tudi preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Včeraj so v Ljubljani in Mariboru opravili enajst hišnih preiskav in začasno pridržali tri osumljence.

Darko Majhenič
Darko MajheničSTA

LJUBLJANA, MARIBOR > Po podatkih NPU naj bi peterica osumljencev oškodovala NLB za 48 milijonov evrov.

Tokratna preiskava dogajanja v NLB, ki zajema približno 48 milijonov evrov težko oškodovanje, se je začela na podlagi obvestila komisije za preprečevanje korupcije, sum kaznivih dejanj pa je nato prijavila tudi oškodovana banka, je včeraj pojasnil direktor NPU Darko Majhenič.

Pod drobnogledom so se po neuradnih podatkih znašli Borut Rataj in Albin Turk, ki sta vodila mariborsko podružnico NLB, in Zoran Bizjak, nekdanji šef ljubljanske družbe LHB Finance, ki je odkupovala terjatve. Rataj in Turk od leta 2010 nista več zaposlena v NLB. Sporno dogajanje pa naj bi bilo povezano s kreditiranjem podjetij, povezanih s Samidom Osmanovićem, zlasti s podjetjem Oil Metal Company.

Po Majheničevih besedah so bila kazniva dejanja storjena v škodo banke, ki je v večinski državni lasti. “Predkazenski postopek poteka zoper pet fizičnih oseb, in sicer zoper nekdanjega direktorja gospodarske družbe iz Ljubljane, ki se je ukvarjala z odkupom terjatev, dva nekdanja direktorja regijske organizacijske enote banke v večinski državni lasti in zoper dve odgovorni osebi dveh gospodarskih družb kreditojemalk s sedežem v Mariboru,” je povedal Majhenič. Storili naj bi več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Direktorja gospodarskih družb, ki sta najemala kredite, sta osumljena tudi napeljevanja h kaznivemu dejanju.

Mariborski Oil Metal Company se je pred leti pojavljal tudi v Istri. Leta 2006 (ko ga je vodil Samid Osmanović) je kupil 17.577 kvadratnih metrov veliko izolsko zemljišče med Morovo in Tomažičevo ulico (na območju tako imenovanega trikotnika pri hotelu Delfin). Prodalo mu ga je podjetje Ram Invest Igorja Jurija Pogačarja za 5,5 milijona evrov. Naslednje leto pa je za 21 milijonov pridobil 42.000 kvadratnih metrov zemljišč ob nekdanji ladjedelnici, in sicer od izolske družbe Galeb grup. Oba “paketa” zemljišč je zatem prodal zdaj že propadlemu mariborskemu gradbincu Konstruktor, vendar ne v celoti. Polovico parcel ob ladjedelnici je, preden je končal v stečaju, kupil namreč Kraški zidar. Leta 2009 pa se je v Izoli govorilo tudi, da je Oil Metal del zemljišč za pošto (kjer sta delovala Slorest oziroma Stavbenikova menza) pridobil za investicijsko podjetje Sava IP. MC

V prvem primeru naj bi nekdanji direktor družbe, ki se je ukvarjala z odkupom terjatev, storil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic. Od februarja 2007 do julija 2008 je sklenil devet pogodb o odkupu terjatev, na podlagi katerih je finančna družba iz Ljubljane odkupila za 16,6 milijona evrov terjatev. Preiskovalci sumijo, da so fiktivne. Domnevni glavni dolžniki jih ob dospelosti niso plačali, prav tako ne prodajalca terjatev, ki sta se v poslih zavezala kot regresna dolžnika. Banka, torej NLB, je bila oškodovana za 16,6 milijona. “Za enako vsoto je osumljeni direktor omogočil družbama in povezani družbi iz ZDA pridobitev velike protipravne premoženjske koristi,” je poudaril Majhenič.

Ostali posli so povezani z odobravanjem kreditov brez ustreznih zavarovanj. V enem primeru je šlo za 4,8 milijona evrov, v drugem za deset milijonov evrov revolving kredita in 4,8 milijona evrov za akreditive. Družba kreditojemalka denarja nikoli ni vrnila. Drugi družbi iz Maribora je isti direktor od aprila do septembra 2010 dovolil črpanje posameznih zneskov kredita do skupnega zneska 25,5 milijona evrov, družba kredita seveda ni vrnila.

Septembra 2009 pa je isti direktor kreditnemu odboru banke predlagal odobritev kredita v višini 5,6 milijona evrov in za zavarovanje kredita predlagal hipoteko na precenjeni poslovni stavbi v BiH. Ocenjena je bila na 6,9 milijona evrov, dejansko pa je bila vredna 2,2 milijona. Družba, ki je najela kredit, tega banki ni nikoli vrnila in si tako pridobila 3,4 milijona evrov premoženjske koristi. Tolikšna je namreč razlika med zneskom prejetega kredita in dejansko vrednostjo zastavljene nepremičnine, ki jo bo banka (morda) prejela iz kupnine pri prodaji nepremičnine.

Preiskovalci bodo zaseženo dokumentacijo in druge podatke temeljito pregledali, nato pa bodo sledila še zaslišanja osumljencev, je včeraj napovedal Majhenič.

SILVA KRIŽMAN