Kar 97 odstotkov nasilja v družini povzročijo moški

Kronika
, posodobljeno:

Povzročitelji nasilja v družini so v 97 odstotkih moški, 52 odstotkov storilcev pa prekomerno uživa alkohol oziroma so bili vinjeni v času nasilnega dogodka. Žrtve so v 48 odstotkih žene ali zunajzakonske partnerice nasilneža, kažejo ključne ugotovitve drugega dela nacionalne raziskave o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih.

Analize so med drugim pokazale, da so žrtve v 48 odstotkih žene in zunajzakonske partnerice nasilneža, sledijo pa jim starši povzročitelja nasilja in mladoletni otroci
Analize so med drugim pokazale, da so žrtve v 48 odstotkih žene in zunajzakonske partnerice nasilneža, sledijo pa jim starši povzročitelja nasilja in mladoletni otrociTomaž Primožič/Fpa

LJUBLJANA> V tem delu raziskave so po besedah vodje raziskovalnega projekta Katje Filipčič z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani želeli ugotoviti, kako se država in njene institucije odzivajo na obseg nasilja v družini.

Skoraj polovica žrtev so žene in partnerice

Natančno so analizirali skoraj 200 ukrepov prepovedi približevanja, ki jih je policija izrekla v letu 2009. Filipčičeva pojasnjuje, da skoraj v polovici odkritih primerov policija izreče tak ukrep. Analize so med drugim pokazale, da so žrtve v 48 odstotkih žene in zunajzakonske partnerice nasilneža, sledijo pa jim starši povzročitelja nasilja (19 odstotkov) in mladoletni otroci (15 odstotkov).

Prvi del raziskave, ki govori o pojavnosti nasilja, so predstavili že lani. Med drugim so ugotovili, da je vsaka druga ženska od 15. leta doživela eno od oblik nasilja, najpogosteje psihično, ženske, ki doživljajo nasilje, pa so tudi manj zdrave od ostalih žensk.

Ob tem je Filipčičeva poudarila, da je v 28 odstotkih zadev policija prepoved približevanja izrekla zaradi psihičnega nasilja. Izpostavila je tudi delo centrov za socialno delo, ki so v letu 2010 obravnavali 1928 primerov nasilja v družini.

Pomembne so tudi druge institucije

Slovenska zakonodaja je na tem področju po ocenah Filipčičeve primerljiva z ostalimi evropskimi državami in daje institucijam ustrezne podlage za pomoč žrtvam. Z ustreznimi ukrepi so bili namreč med drugim dopolnjeni zakon o policiji, kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku.

"Raziskave kažejo, da so ti ukrepi potrebni, vendar niso dovolj," meni Filipčičeva. Po njenem jim je namreč treba dodati učinkovito delovanje ostalih institucij, ki imajo pomembno vlogo pri pomoči žrtvam. V tem okviru je, kot pravi, zelo pomemben zakon o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008.

Postopki končani prej kot v pol leta

Minister za pravosodje in notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle Aleš Zalar je med drugim dejal, da o napredku na tem področju pričajo tudi statistični podatki, denimo, da je policija preiskala 99 odstotkov vseh registriranih kaznivih dejanj v zvezi z nasiljem v družini.

Prišlo je tudi do velikega porasta ukrepov prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi, saj je bilo leta 2005 takih ukrepov 152, lani pa 1080. Ob tem je Zalar dejal, da policija povprečno dvakrat dnevno preverja izvrševanje teh ukrepov. Poleg tega so dosegli še, da je v 80 odstotkih vseh sodnih zadev tak postopek pravnomočno končan prej kot v šestih mesecih.

STA