Kdo bo sodil igralcem z Orleške gmajne?
Sojenje Robertu Časarju, Marjanu Mikužu, Srečku Prijatelju in Loredani Bratož, ki bi se moralo začeti v petek, so konec minulega tedna preklicali. Sodnik, ki bi moral soditi četverici, je v spisu našel listino, za katero je ocenil, da je tam ne bi smelo biti.
KOPER> Ker jo je prebral, je predsedniku sodišča predlagal še svojo izločitev. Če ga bo predsednik res izločil, bo koprsko sodišče težko našlo sodnika, ki se s posli na Orleški gmajni še ni ukvarjal.
Koprsko okrožno sodišče je konec prejšnjega tedna v razporedu sojenj objavilo tudi začetek najbolj pričakovanega sojenja, na katerem bo senat odločal o krivdi nekdanjega predsednika uprave koprske Luke Roberta Časarja, nepremičninskega posrednika Marjana Mikuža, nekdanjega poslanca SNS Srečka Prijatelja (ki na Dobu prestaja štiriletno zaporno kazen) ter Mikuževe tajnice Loredane Bratož.
Tožilstvo jim očita, da so ob kupovanju parcel na Orleški gmajni zlorabili svoj položaj, nezakonito dajali in sprejemali darila ter zagrešili tudi poslovno goljufijo. S svojimi dejanji naj bi Luko oškodovali za približno 2,2 milijona evrov, Mikuž naj bi ogoljufal Prijateljevo taščo za 400.000 evrov, Časar naj bi spravil v žep skoraj 90.000, Prijatelj pa najmanj 245.000 evrov.
Roberta Časarja čaka še eno sojenje, predvidoma prav tako v začetku prihodnjega leta. S Časarjem bodo na zatožno klop v tej zadevi sedli še trije nekdanji člani uprave Luke Koper Aldo Babič, Marjan Babič in Boris Marzi. Tožilstvo jim očita kaznivo dejanje zlorabe položaja. Zagovarjati se bodo morali zaradi domnevno sporne naložbe Luke Koper v Romuniji. Za dokapitalizacijo družb v Romuniji uprava ni imela soglasja nadzornega sveta.
Sojenja še ne bo
Prva obravnava je bila razpisana za v petek, vendar jo je sodišče konec prejšnjega tedna preklicalo. Obenem je preklicalo tudi razpisane obravnave do konca leta in januarja. Iz urada predsednika sodišča so nam sporočili, da se je to zgodilo zato, ker je sodnik Matej Štros, ki bi moral predsedovati senatu, predsedniku sodišča Vitomirju Bohincu predlagal, naj ga izloči iz postopka.
Štros je namreč med pripravo na sojenje v spisu našel uradni zaznamek policije, za katerega je ocenil, da ne bi smel biti v spisu. Uradni zaznamek je s sklepom izločil iz spisa, ker ga je prebral in se tako seznanil z nedovoljenim dokazom, pa je predsedniku sodišča predlagal, naj ga izloči iz postopka. Če bo predsednik Bohinec odločil, da bi bil sporni uradni zaznamek policije na sojenju res nezakonit dokaz, bo moral za predsednika senata namesto sodnika Štrosa postaviti drugega sodnika.
Bo zmanjkalo sodnikov?
Na tej točki pa bi lahko imelo koprsko okrožno sodišče veliko težavo, saj je bila večina kazenskih sodnikov tako ali drugače že vpletenih v odločanje o Orleški gmajni. Kazenske primere na okrožnem sodišču vodi šest sodnikov, po naših neuradnih informacijah pa jih je o Orleški gmajni razsojalo že pet.
Trije sodniki naj bi odločali o ugovoru zoper obtožnico, eden je kot dežurni v preiskavi zasliševal enega od obtoženih, obramba pa verjetno ne bo zadovoljna s sodnico Orjano Trunkl, ki je vodila sojenje Prijatelju in njegovi ženi zaradi izsiljevanja Mikuža. Na sojenju je bilo govora ravno o poslih, zaradi katerih četverici sodijo v tem postopku. Če bi Bohinec izločil še sodnika Štrosa, bi se lahko zgodilo, da bi sojenje celo preložili na drugo sodišče.
Srečko Prijatelj na Dobu prestaja štiriletno zaporno kazen. Senat koprskega okrožnega sodišča ga je lani zaradi izsiljevanja Marjana Mikuža in nezakonite posesti orožja obsodil na enotno kazen petih let in dveh mesecev zapora, višji sodniki pa so mu nato znižali kazen in mu določili štiri leta zaporne kazni.
Kakorkoli že, Robert Časar, Marjan Mikuž, Srečko Prijatelj in Loredana Bratož bodo kmalu skupaj sedli na zatožno klop. Časarja tožilstvo obtožuje, da je kot predsednik uprave Luke Koper zlorabil svoj položaj, da bi Mikuževemu podjetju Premik pridobil korist, Luko pa oškodoval. Časar naj ne bi podaljšal veljavnosti pogodbe, po kateri je Mikuž le posredoval med lastniki parcel in Luko, za plačilo pa prejel zakonite štiri odstotke provizije, ampak naj bi se z Mikužem dogovoril, da bosta osem zadnjih parcel kupovala in prodajala bolj prijateljsko.
Osem “zlatih” parcel
Mikuževo podjetje Premik d.o.o. naj bi tako spomladi 2008 kupilo sedem parcel za 1,6 milijona evrov, Luka pa naj bi zanje plačala 3,3 milijona evrov. Namesto običajne štiri odstotke provizije (64.000 evrov) naj bi družba Premik tako od prodaje sedmih parcel dobila kar 1,7 milijona evrov, za toliko pa naj bi bila oškodovana Luka. V drugem primeru naj bi družba Premik kupila parcelo za 1,37 milijona evrov, Luki pa jo prodala za 1,95 milijona evrov. Namesto običajnih 55.000 evrov provizije naj bi Luka tako Premiku ob nakupu parcele plačala 577.000 evrov. V obeh primerih tožilstvo Časarja obtožuje zlorabe položaja. Mikuž pa naj bi Časarju pomagal pri tem.
Časar naj bi od Mikuža zahteval nagrado, in sicer naj bi se strinjal, da si pri poslih, ki jih je Luka s Premikom sklepala s štiriodstotno provizijo, to provizijo razdelijo Časar, Prijatelj in Mikuž. Od Mikuža naj bi Časar tako leta 2007 v Razdrtem prejel 36.000 evrov, na Kozini pa še 50.000 evrov.
Uradni zaznamek je uradni zapis policije v predkazenskem postopku. Če policisti v njem zapišejo izjave ljudi, ki jih prej poučijo o njihovih pravicah, mu dajo ustrezen pravni pouk, je tak zaznamek lahko dokaz na sojenju. Če pa policisti v zaznamek zapišejo besede nekoga, ne da bi ga poučili o njegovih pravicah, je tak zaznamek uporaben le za tožilstvo, ne sme pa kot tak priti v sodni spis.
Je imel Prijatelj prav?
Prijatelj pa naj bi leta 2007 od Mikuža prejel 95.000, leta 2008 pa še 150.000 evrov. Časar in Prijatelj naj bi tako zagrešila kaznivi dejanji nezakonitega sprejemanja daril, Mikuž pa nezakonito dajanje daril. Za nagovarjanje enega in drugega pa tožilstvo bremeni Srečka Prijatelja, in sicer ga obtožuje kaznivega dejanja pomoči pri nezakonitemu sprejemanju in dajanju daril.
Tožilstvo Mikuža obtožuje tudi goljufije Prijateljeve tašče Leopolde Stojkovič, kar je Prijatelj večkrat poudarjal na sojenju zaradi izsiljevanja Mikuža. Tožilstvo meni, da je Mikuž Stojkovičevi zatajil, da je Luka kupila njeno parcelo, in si prilastil celotno kupnino v višini 404.000 evrov.
To naj bi storil tako, da naj bi njegova tajnica Loredana Bratož od Stojkovičeve dobila pooblastilo, da jo lahko zastopa pri prodaji parcele, nato sama Bratoževa parcelo prodala Luki, kupnino, ki naj bi jo prejela na svoj račun, pa brez vednosti Stojkovičeve nakazala na Mikužev račun. Ob tem naj bi vedela, da si namerava Mikuž ta denar prilastiti. Mikuž naj bi s tem storil kaznivo dejanje poslovne goljufije, Bratoževa pa kaznivo dejanje pomoči pri poslovni goljufiji.
DANIJEL CEK