Kdor za druge zapor gradi, sam v njem obsedi
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so odločili o vseh predlogih obsojenih v zadevi Čista lopata glede alternativnega prestajanja zaporne kazni. Po neuradnih podatkih so ugodili le enemu, medtem ko morajo ostali, tudi Dušan Črnigoj in Ivan Zidar, v zapor. Oba so že povabili v koprski zapor - tistega, ki ga je gradilo Primorje.
LJUBLJANA > Nekdanja vodilna moža propadlih gradbenih velikanov SCT in Primorje, Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, sta že prejela poziv za prestajanje kazni v koprskem zaporu. Zgradilo ga je prav ajdovsko Primorje. Zidarjev odvetnik Boštjan Penko je pojasnil, da bo Zidar zaradi slabega zdravstvenega stanja prosil za odlog prestajanja kazni. V koprskem zaporu bi se sicer moral oglasiti do 29. junija.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so izdali pozive vsem obsojenim v zadevi Čista lopata na prestajanje zaporne kazni. V četrtek so odločili še o vseh predlogih obsojenih za alternativno prestajanje zaporne kazni, vendar sodišče svojih odločitev javno še ni razkrilo.
Neuradno pa je znano, da sodišče ni ugodilo prošnjam obsojenih, tako da morajo vsi, razen Ivana Demšarja, v zapor. Dober teden na Igu že prestaja 14-mesečno zaporno kazen Hilda Tovšak, v Kopru pa pričakujejo Ivana Zidarja in Dušana Črnigoja. Tudi Zidar in Črnigoj sta bila obsojena na 14 mesecev zaporne kazni, plačati pa morata še 11.000 evrov stranske denarne kazni. Tovšakovi je sodišče odmerilo 10.000 evrov kazni.
Poleg omenjene trojice so bili v zadevi Čista lopata pravnomočno obsojeni Tomaž Žibert (dve leti in pol zapora), Ivan Demšar (devet mesecev zapora), Srečko Gabrič in Borut Farčnik (oba po deset mesecev zapora).
Ljubljansko sodišče je ugodilo le prošnji Ivana Demšarja za alternativno prestajanje kazni. Devet mesecev bo tako namesto v pravem lahko preživel v hišnem zaporu.
Zakon sicer omogoča, da za alternativno prestajanje zaporne kazni zaprosijo obsojeni na do dve leti zapora. Po Sloveniji je praksa izvajanja družbeno koristnega dela sicer različna, pojasnjujejo na skupnosti centrov za socialno delo. Odvisna je namreč od pripravljenosti izvajalskih organizacij (npr. domov za ostarele, komunalnih podjetij, šol, vrtcev, občin, društev ...) za izvajanje te naloge.
V lanskem letu je sodelovanje v programu družbeno koristnega dela končalo 3033 uporabnikov, v 1933 primerih so poslali obvestila sodiščem, da oseba ne izpolnjuje obveznosti, 381 primerov pa so ustavili oziroma so zastarali. Zadev sicer ne vodijo ločeno, tako da vključujejo tako zaporne kazni kot prekrške.
SILVA KRIŽMAN