Klinarja rešila napaka v sodbi
Nedavno je višje sodišče v Kopru ugotovilo, da je kazenski pregon proti Rafu Klinarju, nekdanjemu predstojniku urada za gospodarske javne službe, ki ga je mariborska sodnica septembra lani zaradi zlorabe uradnega položaja obsodila na pogojno kazen, zastaral. To naj bi se zgodilo tudi zaradi napake, ki se je prikradla v obsodilno sodbo, so pojasnili na mariborskem višjem sodišču. Takšen razplet se zdi še najbolj krivičen za soobtoženega, ki je krivdo za pomoč pri zlorabi položaja priznal.
KOPER, MARIBOR > Zanimalo nas je, ali niso sodišča dolžna paziti na to, kdaj posamezni sodni spis zastara. To smo vprašali predsednika višjega sodišča v Mariboru Miroslava Pliberška. Najprej smo s sodišča dobili odgovor, da so poslali poročilo vrhovnemu sodišču. Šele dva tedna po tem, ko smo enaka vprašanja poslali na vrhovno sodišče, smo z višjega sodišča v Mariboru dobili odgovor.
Pojasnili so nam, da imajo na kazenskem oddelku višjega sodišča vzpostavljeno evidenco glede zastaranja kazenskih zadev. “Sodišče prve stopnje je v predložitvenem poročilu pritožbenemu sodišču, pa tudi v uvodu sodbe navedlo napačno pravno kvalifikacijo, po kateri kazenska zadeva še ne bi zastarala, zaradi česar je prišlo do nepravilnega vnosa v evidenco zastaranja kazenskih zadev,” so pojasnili v uradu predsednika mariborskega višjega sodišča. Pregon proti Klinarju je zastaral v začetku julija, za kar je torej kriva banalna napaka.
Sodni spis proti Rafu Klinarju in Alešu Rihterju se je znašel med tistimi, ki jih je koprsko okrožno sodišče pred več kot dvema letoma predalo mariborskemu okrožnemu sodišču. Tamkajšnji sodniki so koprskim priskočili na pomoč pri zmanjševanju nerešenih zadev.
Obsodba zaradi zlorabe položaja
Septembra leta 2013 je tako mariborska sodnica Danila Dobčnik Šošteršič razpisala predobravnavni narok, na katerem je Klinar, takrat še predstojnik urada za gospodarske javne službe na Mestni občini Koper, zanikal krivdo. Drugače se je odločil soobtoženi Aleš Rihter, ki je s tožilstvom zaradi pomoči pri zlorabi uradnega položaja sklenil sporazum o priznanju krivde. Sodnica ga je obsodila na šest mesecev zapora, v katerega pa mu ne bi bilo treba, če v dveh letih preizkusne dobe ne bi ponovil kaznivega dejanja.
Za Klinarja pa je sodnica razpisala sojenje - začelo se je v prvih dneh oktobra leta 2013 in končalo slabo leto kasneje. Sodnica ga je zaradi zlorabe uradnega položaja obsodila na sedem mesecev zaporne kazni z dveletno preizkusno dobo. Državna tožilka je sicer predlagala sodnici, da Klinarja obsodi na leto in pol pogojne zaporne kazni s triletno preizkusno dobo, njegova zagovornika pa sta menila, da ni dokazov za obsodbo. Sodnica je Klinarja obsodila po milejši kvalifikaciji kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.
Klinarja je mariborska okrožna sodnica obsodila, ker naj bi leta 2009 pri oddaji del za dekorativno osvetlitev Tomšičeve ulice v Kopru zlorabil svoj položaj in svoji podrejeni med drugim naročil, naj izvede fiktiven postopek za oddajo javnega naročila. Lučke v Tomšičevi ulici so zagorele, še preden je občina za izvajalca izbrala podjetje Elektroinvest, v katerem je bil Aleš Rihter pred leti direktor.
Milejša kazen, krajši zastaralni rok
Vrhovno sodišče je v začetku julija krajevno pristojnost spet preneslo v Koper, na koprsko višje sodišče, kjer pa so ugotovili, da je pregon zoper Klinarja zastaral že, ko je vrhovno sodišče odločilo o prenosu krajevne pristojnosti. Senat višjih sodnikov v Kopru je namreč ugotovil, da je sodnica Klinarja obsodila po milejši kvalifikaciji, po kateri je zagroženo do leto zapora, zastaralni rok pa se je skrajšal na šest let - začel je teči julija leta 2009, ko naj bi se zgodilo kaznivo dejanje. Pritožb zato vsebinsko sploh niso pretehtali.
S takšnim razpletom ni bil zadovoljen niti Klinar. “Vesel sem, da se je ta agonija končala. Nisem in ne morem pa biti vesel, da se je končala na tak način, in sicer z zastaranjem. Kajti nisem naredil prav nič nezakonitega,” je pred dnevi na razplet dejal Klinar.
Še manj pa so s takšnim razpletom lahko zadovoljni tisti, ki so preiskovali sum kaznivega dejanja (ovadbo so vložili v začetku leta 2012), pa tudi Rihter, ki je - tudi za to, da bi se zadeva čim prej končala - priznal kaznivo dejanje. Toda poti nazaj zanj ni več, saj postopka ni več mogoče obnoviti, so nam pojasnili nekateri odvetniki. To bi lahko rešili le z ustrezno spremembo zakonodaje, ki bi v podobnih primerih omogočila obnovo postopka in izdajo drugačne sodne odločbe. Strinjajo se tudi, da takšen razplet ni pravičen. In prav tako ni spodbuden za tiste, ki bi v podobnih situacijah razmišljali o priznanju krivde. SIJAN PRETNAR