Ključnega pomena je hitra in varna izmenjava podatkov
“Prav hitra in varna izmenjava podatkov o kaznivih dejanjih in osumljencih kaznivih dejanj omogoča skupen odziv različnih policij ne le znotraj EU, ampak tudi globalno,” je povedal vodja enote za organizirane kriminalne združbe na Europolu Robert Črepinko.
TACEN > Slovenska policija je polnopravna članica Europola skoraj deset let, od junija 2004.
V Tacnu so ob pomembni obletnici pripravili strokovno srečanje, na katerem so obravnavali tudi konkretne operativne aktivnosti Europola. Za uspešen boj proti mednarodni kriminaliteti je ključnega pomena izmenjava operativnih informacij. Lani je bilo prek Europola izmenjanih približno 300.000 informacij, skoraj 5000 jih je izmenjala Slovenija.
Na podlagi teh informacij so po vsej Evropi prijeli mnogo osumljencev, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal pomočnik direktorja slovenske kriminalistične policije Slavko Koroš. Po besedah vodje enote za organizirane kriminalne združbe na Europolu Roberta Črepinka nobena nacionalna policija ne more sama zajeziti mednarodne organizirane kriminalitete. Organizirane združbe so namreč zelo prilagodljive, dobro organizirane, na voljo pa imajo veliko denarja.
V dveh dneh so tuji in slovenski strokovnjaki v Tacnu iskali nove priložnosti za uspešno sodelovanje v prihodnjih preiskavah, izmenjali pa so tudi izkušnje in pregledali nekatere primere. Na delavnicah so spregovorili o računalniški kriminaliteti, delu z informatorji, premoženjski kriminaliteti in splošni predstavitvi dela Europola. Slovenska policija je še posebej aktivna v delovni skupini za preprečevanje spolnih zlorab otrok na spletu.
Med odmevnejše primere, v katerih je Europol odigral ključno vlogo, sodi tudi mednarodna preiskava glede prirejanja rezultatov nogometnih tekem. Lani pa je slovenska policija s pomočjo Europolovih podatkov odkrila tri kriminalne združbe, ki so se ukvarjale s preprodajo drog.
Vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Aleš Kegljevič je poudaril, kako pomembno je sodelovanje z Europolom tudi na področju preiskovanja tatvin vozil in oboroženih ropov. “Prav na področju oboroženih ropov smo bili deležni neposredne pomoči analitične službe Europola v primeru preiskovanja ropa SKB banke iz leta 2005,” je dodal. Na področju računalniške kriminalitete še vedno prednjačijo goljufije v okviru spletnega bančništva.
Po besedah slovenskega uradnika za zvezo na Europolu Matjaža Vidica lahko Slovenija kakovosten odgovor iz katerekoli članice Europola dobi že v eni uri. “Z uporabo varnih kanalov za izmenjavo lahko zelo hitro dobimo nove podatke o članih organiziranih združb in izvrševanju kaznivih dejanj. V zadnjem času opažamo, da je bil v vse ključne policijske operacije v Sloveniji vključen tudi Europol,” je pojasnil Vidic. Europol letno obravnava približno 16.000 novih zadev, slovenska uradnika za zvezo pa od pet do sedem novih primerov tedensko. SK