Kmalu mešane patrulje ob slovensko-italijanski meji?
V zadnjem dobrem mesecu so tržaški policisti in orožniki povsem blizu meje s Slovenijo obravnavali nekaj večjih skupin ilegalnih migrantov, ki so prišli iz Slovenije. Pred desetimi dnevi so prijeli tudi trojico ugrabiteljev, ki so se z avtomobilom ugrabljenega 79-letnega moškega pripeljali do Prelož in peš nadaljevali pot v Italijo. Razlogov, da bi (ponovno) uvedli mešane patrulje ob meji, je torej več.
RIM, LJUBLJANA > Generalna direktorica slovenske policije Tatjana Bobnar se je med včerajšnjim srečanjem šefov policij zahodnobalkanske regije v Rimu ločeno sestala tudi z generalnim direktorjem italijanske policije Francom Gabriellijem. Pogovarjala sta se o podrobnostih sodelovanja med policijama v obliki mešanih patrulj. Te so sicer opredeljene v vseh sporazumih o policijskem sodelovanju Slovenije s sosednjimi državami, tovrstne patrulje pa so v preteklosti ob meji z Italijo tudi že delovale.
Mešane patrulje tudi signal tihotapcem
Predstavniki obeh policij ocenjujejo, da bi uvedba mešanih patrulj na slovensko-italijanski meji - glede na naraščajoči trend nezakonitih migracij - zmanjšala privlačnost te poti. Ilegalni migranti prek Slovenije potujejo skoraj izključno proti Italiji. Italija sicer z mešanimi patruljami izvaja nadzor na meji s Francijo, Švico in Avstrijo, kar kaže tudi rezultate.
3022ilegalnih migrantov je policija obravnavala letos do 6. maja
Kot so sporočili iz notranjega ministrstva, bi mešane patrulje sorazmerno izvajale nadzor na obeh straneh meje, in sicer na odsekih, kjer je nezakonito prečkanje meje zgoščeno. Natančen način izvajanja bodo na operativni ravni še dorekli, bodo pa mešane patrulje delovale na območju policijskih uprav Koper in Nova Gorica ter IV. operativne cone na italijanskem območju.
Posredni rezultati delovanja mešanih patrulj so tudi hitrejša izmenjava informacij, spoznavanje terena v sosednji državi za primere čezmejnega sodelovanja in jasen signal tihotapcem, da prihod v drugo državo še ne pomeni, da jim ne bodo sodili v državi, iz katere so prišli. Takšen je tudi primer ugrabiteljev Belokranjca, ki so jih Italijani takoj predali slovenski policiji.
Številke se vzpenjajo
Na srečanju v Rimu so sicer poleg slovenske in italijanskega sodelovali šefi policij iz Grčije, Hrvaške, Bolgarije, Romunije, Madžarske in Moldavije. Tema srečanja so bile ilegalne migracije, Bobnarjeva pa je sodelujoče seznanila z naraščajočim trendom ilegalnih migracij v Sloveniji. Opozorila je na pomembnost, da vsaka država izvede učinkovite ukrepe tako na nacionalni ravni kot tudi v sklopu regionalnih povezav. Nedovoljenih migracij ne more ustaviti ena sama država, prav tako ni mogoče v kratkem času odpraviti vzrokov, ki botrujejo migracijam.
Število obravnavanih ilegalnih migrantov v Sloveniji je začelo občutno upadati po letu 2008 in z izjemo leta 2012 ostajalo pod tisoč. Leto 2015 z več kot 360.000 ilegalnimi migranti ostaja izjema, saj je takrat Slovenijo prečkal begunski val, kateremu so pretežno botrovale vojne razmere v Siriji. Lani je policija obravnavala več kot 9000 ilegalnih migrantov, do 6. maja letos pa 3022. Številka se je do danes že povzpela, saj dnevno obravnavajo tudi do sto ilegalcev.
Tako visoko se številke niso povzpele od konca prejšnjega in začetka tega stoletja. Policija je tako leta 2000 obravnavala skoraj 36.000 ilegalnih migrantov, leto kasneje pa nekaj manj kot 21.000. Naj spomnimo, da je takrat Slovenijo prečkalo izjemno število romunskih državljanov, saj Romunija tedaj še ni bila v Evropski uniji, pa tudi veliko število ljudi iz držav nekdanje skupne jugoslovanske države.