Ko moški pokažejo, kdo “nosi hlače” ...

PRIMORSKA> Do teh skrajnosti pa je vrsta nians, pred katerimi si tudi vpleteni, tako storilci kot žrtve, prepogosto zatiskajo oči. Nasilje se večkrat skriva tudi za navidezno srečno družinsko fasado.

Ničelna toleranca do nasilja v družini: takšen je eden od strateških ciljev slovenske policije. O nasilju v družini govori tudi predlog resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016, ki jo je vlada septembra poslala v parlamentarno proceduro, a je tam zaradi bližnjih volitev tudi obtičala. “Nasilje je splošen družbeni problem, ki je presegel meje zasebnosti družine kot ustavne kategorije, ki simbolizira zasebnost in svobodno izbiro,” je zapisano v predlogu resolucije.

Nobeno nasilje ni sprejemljivo

Slovenija se je z različnimi dokumenti zavezala k ustvarjanju družbe, v kateri nobena oblika nasilja ni sprejemljiva. Splošna toleranca do nasilja v družini se je v Sloveniji predolgo skrivala za lažnim izgovorom, da se nihče nima pravice vtikati v posamezno družino oziroma posredovati v njej. To je podeljevalo tiho legitimiteto nasilnežem pri njihovem ravnanju, z uvedbo zakona o preprečevanju nasilja v družini v letu 2008 pa se je obravnavanje tega pojava bistveno spremenilo.

Kriminološke raziskave kažejo, da na obseg nasilja v družini ni mogoče bistveno vplivati s kazenskopravnimi ukrepi, pač pa predvsem s sodelovanjem različnih organov in organizacij ter s strokovnim delom, ki je usmerjeno k dolgoročni ureditvi življenjskih razmer žrtve.

Strokovnjaki ugotavljajo, da je proces spreminjanja družbenih in kulturnih vzorcev vedenja in sprejemljivost posameznih ravnanj obeh spolov dolgotrajen. Nujno je v čim večji možni meri odstraniti predsodke in druge prakse, ki temeljijo na ideji nadrejenosti oziroma podrejenosti spolov ter na stereotipnih vlogah obeh spolov.

Na Goriškem rahel porast

Slovenska policija je v letošnjem prvem polletju obravnavala 1039 kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je za dobrih 22 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Tudi na območju koprske policijske uprave se je število teh kaznivih dejanj v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim letom znižalo, in sicer za dobrih 14 odstotkov. V šestih mesecih so obravnavali 78 kaznivih dejanj nasilja v družini, v enakem obdobju lani pa 91.

Nekoliko drugačna so bila gibanja na območju novogoriške uprave, kjer so v letošnjem prvem polletju obravnavali 43 kaznivih dejanj nasilja v družini, za dobrih 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko so jih obravnavali 37. Po zakonu o varstvu javnega reda in mira so v letošnjem prvem polletju po vsej Sloveniji obravnavali 1784 kršitev, ki so se nanašale na nasilje v družini (v enakem obdobju lani 1874), na območju PU Koper 126 (lani 136) in na območju PU Nova Gorica 113 (lani 110).

Zanimivi so tudi podatki o kaznivih dejanjih zanemarjanja otroka in surovem ravnanju: teh so v prvem polletju obravnavali 352 (lani 390), na območju PU Koper 31 (lani 44) in na območju PU Nova Gorica 10 (lani štiri). Kaznivih dejanj odvzemov mladoletnih oseb je bilo v letošnjem prvem polletju v Sloveniji 165 (lani 170), na območju PU Koper tri (lani štiri) in na območju PU Nova Gorica letos eno (lani dve).

“Števec” kaznivih dejanj se ob polletju seveda ni ustavil. Glede na to, da statistika za prvo polletje na območju novogoriške policijske uprave kaže rahel porast tovrstnih kaznivih dejanj, nas je zanimalo, ali se je takšno gibanje nadaljevalo. Sveži podatki kažejo, da so do konca oktobra letos obravnavali 123 kaznivih dejanj z elementi nasilja v družini (lani 111). Izstopalo je kaznivo dejanje nasilja v družini, saj so obravnavali 48 primerov (lani 53), med izstopajočimi pa navajajo še kazniva dejanja ogrožanja varnosti (letos 31, lani 21). V povezavi z družinskim nasiljem so obravnavali štiri kazniva dejanja lahke telesne poškodbe (lani enajst), štiri kazniva dejanja nasilništva (lani tri), pa tudi 12 kaznivih dejanj zanemarjanja otroka in surovega ravnanja (lani šest).

Kot navajajo na novogoriški policijski upravi, so pri obravnavi teh kaznivih dejanj sodelovali tako s tožilstvom kot s centri za socialno delo. Ob tem dodajajo, da so po obravnavi 163 prekrškov z elementi družinskega nasilja (lani jih je bilo 187) pridržali 23 ljudi (lani 16), izrekli pa so 25 (lani 19) ukrepov prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi na podlagi zakona o policiji.

Nasilje v družini ni enkratni incident

“Nasilje v družini ni samo družbeni, ekonomski, zdravstveni, socialni, politični problem, problem generacije otrok iz teh družin in njihovih kasnejših vlog v družbi,” pojasnjujejo v sektorju kriminalistične policije PU Koper. “Nasilje v družini je tudi pomemben človeški, ženski in varnostni problem. Nasilje v družini je problem, ki se ne tiče samo žrtve in nasilneža, ampak je problem, ki se tiče nas vseh, tako policije, sodišč, učiteljev, vzgojiteljev, socialnih delavcev, zdravnikov kot vseh tistih, ki se spopadajo s posledicami nasilnih dejanj.” Ob tem dodajajo nujnost, da vsi omenjeni zaščitijo integriteto žrtev in njihovih osebnih podatkov ne zlorabljajo v populistične namene in tako morebitne bodoče žrtve dodatno diskriminirajo v javnosti.

Daleč od resnice pa je domneva, da se nasilje v družini dogaja le pri najnižjih družbenih slojih. “Nasilje v družini se pojavlja v vseh skupnostih, ne glede na socialni razred, revščino ali bogastvo, starost, nivo izobrazbe, poklic, etično ali narodnostno pripadnost. Pri tem je potrebno poudariti, da storilec oziroma žrtev, ki uživa večji ugled v družbi, spretno prikriva samo nasilje, ki se dogaja med štirimi stenami,” navajajo na koprski PU. “Samo nasilje zajema psihično, emocionalno, fizično in spolno nasilje nad osebo. Lahko ga izvaja član družine, partner, bivši partner oziroma oseba, ki je kakorkoli povezana z družinsko skupnostjo.”

Pritrjujejo pa domnevi, da obstaja povezava med kaznivima dejanjema nasilja v družini in zanemarjanja otrok in surovega ravnanja. “Otroci, ki so priče nasilju doma, lahko prevzamejo tovrstne vzorce obnašanja in mislijo, da je nasilje sprejemljivo.” Pri nasilju v družini, opozarjajo koprski kriminalisti, ne gre za enkratni incident, temveč za proces, ki traja dalj časa. In prav čas je tisti, ki ga potrebuje žrtev, da prijavi kaznivo dejanje na centru za socialno delo, policiji, nevladnim organizacijam ... Nekatere žrtve doživljanje nasilja zaupajo svojcem oziroma prijateljem. Na PU Koper ob tem poudarjajo, da mora biti varnost žrtev nasilja v družini prednostna naloga vseh, policija pa ima pri tem najpomembnejšo vlogo, saj predstavlja prvi stik žrtve s pravnim sistemom.

Med storilci tudi povratniki

Na območju koprske PU so do konca letošnjega oktobra izrekli 93 ukrepov prepovedi približevanja (lani 71). Večino storilcev so za tovrstna kazniva dejanja obravnavali prvič, manjši del pa je povratnikov, za katere je preiskovalni sodnik v nadaljevanju odredil pripor. Tudi na novogoriškem območju je bilo med storilci manjše število povratnikov. Sicer so tu pri obravnavanju kaznivih dejanj nasilja v družini v desetih mesecih 22 osebam izrekli ukrep prepovedi približevanja.

Za vso Primorsko velja, da med storilci po spolu prevladujejo moški. Kazniva dejanja nasilja v družini večinoma prijavljajo oškodovanci, v primerih kaznivih dejanj zanemarjanja otroka in surovega ravnanja pa storilce ugotavljajo, navajajo na novogoriški PU. Statističnih podatkov, ali so kazniva dejanja bolj značilna za urbano ali ruralno okolje, ne vodijo posebej. Na koprski PU pa pojasnjujejo, da je pri kaznivem dejanju zanemarjanja otroka in surovega ravnanja delež storilcev po spolu približno enak.

In kakšen je lahko prvi ukrep policije? Izrek prepovedi približevanja žrtvi do 48 ur, preiskovalnemu sodniku pa lahko predlaga podaljšanje ukrepa do deset dni. Kršitelj mora takoj, ko mu je ukrep izrečen, zapustiti območje prepovedi, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z žrtvijo. Seveda pa je v primeru kaznivih dejanj mogoča tudi takojšnja privedba storilca k preiskovalnemu sodniku. “Policija pri tem nudi žrtvam podporo in pomoč za prepoznavo, ustavitev ali izhod iz nasilnega razmerja ter jim pomaga pri navezovanju stikov z vladnimi in nevladnimi organizacijami,” še pojasnjujejo na PU Koper.

SILVA KRIŽMAN