Koliko so zaslužili v kraški javni hiši?

Na koprskem sodišču se je nadaljevalo sojenje Simonu Macarolu, Danijelu Guštinu, Boštjanu Zahrastniku in Stanku Kutnjaku. Zagovarjajo se zaradi dogajanja pred več kot desetletjem v nekdanjem kraškem hramu, gostilni, ki se je nato prelevila v nočni klub Klet, kjer so mladenke z vsega sveta zabavale goste z dodatno ponudbo. Specializirano tožilstvo obtoženim očita, da so v različnih vlogah sodelovali pri kaznivem dejanju zlorabe prostitucije, ki so ga izvršili v okviru kriminalne združbe. Izkoriščali naj bi 18 deklet, ki so se v Kleti ukvarjale s prostitucijo. Obtoženi naj bi izkoriščali njihovo ranljivost in podrejen položaj, vendar to ves čas zanikajo in poudarjajo, da se tudi dekleta niso počutila kot žrtve. Tožilstvo Macarolu, solastniku hiše v Križu, očita še pranje denarja.

Na sojenju so doslej zaslišali že večino predlaganih prič, precej žensk, domnevnih žrtev, gostov nočnega kluba in tajne delavce policije, ki so s prikritim delovanjem zbirali dokaze. Četrtkovo nadaljevanje sojenja se je zaključilo z napovedjo sodnika Julijana Glavine, ki vodi tričlanski senat, da bodo postavili sodnega izvedenca finančne oziroma računovodske stroke. Pregledal bo poslovanje družbe Masim, prek katere je deloval nočni klub, in ocenil dobiček, ki naj bi ga pridobili na nezakonit način.

Obrambi ni uspelo
z izločitvijo
sodnika porotnika

Sodnik Julijan Glavina je v četrtek najprej pojasnil, da je začasna predsednica okrožnega sodišča Samanta Nusdorfer zavrnila zahtevo odvetnika Timona Hrena, ki zagovarja Guština, da bi izločili enega od dveh sodnikov porotnikov. Njegovi zahtevi so se pridružili tudi ostali zagovorniki. Zahteval je izločitev Marjana Pelka, upokojenega komandirja policijske postaje Kozina.

Obramba je njegovo izločitev neuspešno predlagala med pričanjem kriminalista, ki je koordiniral delovanje štirih tajnih delavcev. V četrtek so nadaljevali z vprašanji za koordinatorja. Odvetnika Branka Gvozdića, ki brani Macarola, je zanimalo, ali so imeli tajni delavci možnost uporabe snemalnih naprav. Kriminalist je odgovoril, da tajni delavci v klubu niso snemali, ker so se tako odločili glede na izbrano taktiko in metodiko dela. Podrobnosti se po toliko letih ni več spomnil, prav tako ne, kateri od tajnih delavcev je v poročilo o tajnem delovanju zapisal, da so Macarolu rekli, da so dekletom plačali po 150 evrov in da so jim zagotovila, da mu bo vsaka izročila po 50 evrov. On pa naj bi jim rekel, da je tako dogovorjeno z dekleti.

Še največ vprašanj se je vrtelo okrog tega, ali so bili tajni delavci pod vplivom alkohola. Koordinator je pojasnil, da se je s tajnimi delavci dobil, preden so šli v klub in po tem, ko so se vrnili. “Nikoli nisem opazil, da bi bili pod vplivom alkohola,” je povedal. Pripomnil je še, da bi bilo sicer smešno, če bi v nočnem klubu naročali coca-colo ali vodo. “To pa ni res,” je vskočil Macarol in dejal, da so italijanski gostje, ki so se morali po obisku Kleti odpeljati domov, naročali brezalkoholne pijače. “Razen teh fantov, oni se očitno niso bali ...,” je še dodal.

Kam je šel denar, ki so
ga plačali tajni delavci

Zahrastnika je med drugim zanimalo, ali je denar, ki je bil namenjen navideznemu odkupu spolnih storitev v klubu, končal v blagajni kluba, na računu podjetja ali na njegovem bančnem računu. Koordinator pa je odgovoril, da tega ne ve. “Ali bi lahko sklepali, da so dekleta, ki so bila zaposlena v mojem podjetju te izvenpoklicne dejavnosti izvajala v svojem imenu, za svoj račun,” je še zanimalo Zahrastnika. Državni tožilec Jože Levašič je takšnemu vprašanju ugovarjal, saj priča ne more sklepati. Nato je koordinator odgovoril, da so vse ugotovitve zapisali v kazenski ovadbi.

Na vprašanje Kutnjakovega odvetnika Renata Dukiča, ali so imeli tajni delavci konkretna navodila glede obsega navideznega odkupa spolnih storitev, pa je koordinator odgovoril, da niso imeli konkretnih navodil, temveč le, da gre za odkup spolnih storitev, ker ni bilo mogoče predvideti, katero spolno storitev bodo odkupili.

Odvetnik Gvozdić je po zaslišanju koordinatorja in že poprej tajnih delavcev, ki na nekatera vprašanja niso odgovarjali in so se sklicevali na “metodiko in taktiko delovanja”, predlagal, da od generalnega direktorja policije pridobijo soglasje, da se jih razreši varovanja tajnosti njihove metodike in taktike delovanja. “Obtoženi so bili prikrajšani za pravico do poštenega sojenja in učinkovite obrambe,” je predlog utemeljil odvetnik Gvozdić, ki so se mu pridružili tudi kolegi.

Argentinka je vztrajala, da se ni prostituirala

V četrtek so prebrali še izpoved Argentinke, ki je delala v klubu Klet. Detektiv jo je marca in aprila iskal na naslovu v Radečah, kjer ima uradno prijavljeno bivališče, pa tudi na drugih naslovih, a je ni našel. Ženska je pred desetimi leti na zaslišanju pri preiskovalni sodnici zatrdila, da je v klubu Klet le plesala. Vztrajala je, da ji niso naročili, da bi se morala prostituirati in tega tudi ni počela. Zanikala je izjave tajnih delavcev, da jih je vabila v sobo in ponujala spolne storitve. Za delo naj bi ji povedala prijateljica, v stik pa je najprej prišla z Zahrastnikom. Poleg plesa je v lokalu goste tudi zabavala in z njimi pila pijače, tudi šampanjec, provizija za pijačo pa da je bila že vključena v plačo, ki je znašala približno 800 evrov.

Državni tožilec je prebral še dokumentacijo o zaposlitvah več žensk, ki so bile zaposlene pri Macarolu oziroma podjetju Masim. Prebirali so podatke o njihovih zaslužkih ter o pošiljanju denarja v tujino. Iz podatkov je razvidno, da so ženske prejemale tudi regres, bile so zaposlene za 20 ur na teden, večinoma kot zabaviščne plesalke ali animatorke. Sojenje se bo nadaljevalo v začetku junija. •