Koprčan je prvi policijski ataše v Rimu
Slovenska policija ima v Rimu prvega policijskega atašeja. Zanimivo delovno mesto si je na razpisu pridobil Koprčan Roman Čoh, ki je v 24 letih, odkar nosi policijsko uniformo, na koprski policijski upravi opravljal različna dela. V Rimu je skupni policijski ataše Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
RIM>“To je zelo velika osebna odgovornost, predvsem pa velik izziv in nadgradnja mojih dosedanjih izkušenj. V policiji sem že 24 let, opravljal sem naloge na različnih delovnih mestih, večinoma v uniformiranem delu, zelo dobro pa poznam tudi delo krimnalistične policije,” je po prvih tednih na novem delovnem mestu v Rimu povedal Roman Čoh. “Zanimivo je, ker imam zelo širok spekter dela. Zastopam tako interese ministrstva za notranje zadeve kot policije,” o svoji novi službi pravi 43-letni Koprčan.
Slovensko notranje ministrstvo je lani pri evropski komisiji prijavilo skupni projekt Okrepitev čezmejnega policijskega sodelovanja z Italijo, z napotitvijo policijskega uradnika za zvezo v imenu Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Ta bi zastopal interese treh sosednjih držav, dveh, ki sta že v EU, in tretje, ki še ni v EU.
Čoha je izbirna komisija izbrala izmed sedmih kandidatov. Verjetno bi se jih na interni razpis prijavilo še več, če ne bi bil eden od razpisnih pogojev tudi znanje italijanščine. Poleg znanja tujih jezikov (angleščine in italijanščine) so preverjali tudi poznavanje informacijsko-telekomunikacijskega sistema policije. “Najtrši oreh je bil tretji del, kjer je komisija preverjala splošno razgledanost, tako s področja policijskega dela kot tudi širše. 'Zvagali' so nas z vseh plati,” je opisal postopek izbire Čoh.
Vsi so se sklicevali na Rim
Čoh ob tem poudarja, da je bilo sodelovanje policij na regionalni ravni že doslej zelo dobro, včasih pa so se stvari le ustavile, predolgo se je čakalo na posamezne odgovore. “Vsi so se sklicevali na Rim,” je še dodal Čoh. Zato tudi odločitev, da bi bilo smiselno nekoga poslati v Rim. Ker v projektu sodelujejo tri države, je bil zanimiv za evropsko komisijo. Tudi Hrvaška, ki je v procesu pristopanja v EU, je želela - tako kot Slovenija - narediti korak naprej na področju čezmejnega policijskega sodelovanja z Italijo. Ta država ima že vrsto let svojega policijskega uradnika za zvezo v Ljubljani, z njim ima Čoh zdaj redne stike.
Policijski atašeji, ki delujejo v Rimu, se vsak mesec srečujejo na neformalnih srečanjih. Čoh ocenjuje, da je to zelo dobro za sodelovanje in komunikacijo. Ugotavlja, da se tudi italijansko notranje ministrstvo trudi, da bi bilo sodelovanje še boljše. Že prvi dan, ko je obiskal pristojno službo za mednarodno policijsko sodelovanje, so mu ponudili pisarniški prostor. “Uradujem v dveh pisarnah. Svojo pisarno imam na slovenskem veleposlaništvu v Rimu, ko imam več dela na področju kriminalitete, pa delujem v njihovih prostorih. Tam imajo pisarno tudi drugi policijski atašeji. Največ je vreden neposreden stik. Vrata si moram pri tem odpirati sam, veliko je odvisno od mene,” opisuje svoje delo Koprčan.
Koristne domače izkušnje
Čoh z italijanskimi kolegi seveda komunicira v njihovem jeziku, le tako so lahko stiki z njimi pristni. Zato ocenjuje, da je bilo še kako prav, da so na ministrstvu za notranje zadeve pri izbiri na razpisu enakovredno obravnavali tako znanje angleščine kot tudi italijanščine. Sicer pa Čohu pri delu v Rimu pomagajo izkušnje, ki jih je pridobil v Kopru.
Na koprski policijski upravi je zadnjih 12 let namreč deloval na področju državne meje in tujcev, pred odhodom v Rim je bil vodja oddelka za državno mejo in tujce. “Te izkušnje so neprecenljive, veliko sem sodeloval z italijanskimi varnostnimi organi in model, ki sem ga uporabil na regionalnem nivoju, zdaj uspešno presajam na državno raven,” dodaja Koprčan na delu v Rimu.
V italijanski prestolnici zastopa interese notranjega ministrstva in policije, hkrati predstavlja ministra in generalnega direktorja policije. “Spodbujam in pospešujem, krepim mednarodno sodelovanje,” poudarja policijski ataše. Temeljno je zbiranje, vrednotenje, analiziranje in posredovanje informacij, ki jih za svoje delo potrebuje slovenska policija, pa tudi obratno. “Spremljati moram varnostne razmere v Italiji, poleg tega pa opravljam tudi druge naloge na podlagi odločitve namestnika generalnega direktorja policije, ki sem mu neposredno odgovoren,” opisuje Čoh.
Zasegli slovenske ukradene slike
Nedavno se je ukvarjal s postopkom predaje slik, ki so jih neznanci leta 2004 ukradli lastniku zasebne umetniške zbirke v Slovenskih Konjicah. Policisti so v Italiji zasegli pet slik iz omenjene zbirke, Čohova naloga pa je bila pospešiti in skrajšati postopek vračanja.
Ob tem primeru je Čoh spoznaval tudi delo italijanskih orožnikov na tem področju. Imajo strokovno službo, poveljstvo orožnikov za varstvo kulturne dediščine, in zelo dobro zbirko Leonardo, svetovno bazo podatkov o ukradenih umetniških delih. “Njihove podatkovne baze so svetovnega formata. Kolege, denimo tudi v Ameriki, lahko obvestijo, da se je na tržišču oziroma na internetu pojavila ukradena slika in jih nato usmerjajo, da pride do realizacije in zasega. Zelo zanimive izkušnje,” je navdušen Čoh.
Trenutno veliko energije posveča spremljanju ilegalnih migracij na jugu Italije, predvsem na otoku Lampedusa, kamor se zatekajo migranti iz severne Afrike. “V Sloveniji trenutno ni opaziti povečanih tokov iz Italije. Ciljna država afriških migrantov še nismo, treba pa je biti buden,” opozarja policijski ataše.
“Zadovoljen sem, veliko začetnih logističnih zadev je treba še reševati. Orjem ledino, saj sem prvi policijski ataše v Rimu, doslej smo imeli le vojaškega atašeja,” je za PN še povedal Čoh. Ob tem pa mu ostane tudi nekaj časa za spoznavanje Rima. “Kolegi so mi rekli, naj vsak dan, ko imam čas, izkoristim za spoznavanje Rima. V štirih letih, kolikor boš tam, vsega zagotovo ne boš spoznal, so mi napovedali,” je še povzel besede kolegov.
SIJAN PRETNAR