Koprsko okrajno sodišče bo spoštovalo sodbo ESČP
Koprsko okrajno sodišče bo spoštovalo odločitev Evropska sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v danes objavljeni sodbi ugotovilo, da je Slovenija hrvaškemu ribiču Michaelu Latinu v povezavi s prekrški v Piranskem zalivu kršila pravico do poštenega sojenja, je v odzivu sporočilo vrhovno sodišče.
KOPER • Hrvaška ribiča Michael Latin in Franka Makovac sta leta 2023 na ESČP vložila pritožbi zoper Slovenijo glede postopkov v zvezi z globami, ki so jima bile izrečene zaradi nezakonitega vstopa v slovensko morje in ribolova v njem. Trdila sta, da jima je bila v prekrškovnih postopkih kršena pravica do obrambe zlasti zato, ker v njunih zadevah ni bila izvedena ustna obravnava, je danes v sporočilu za javnost navedlo ESČP.
V primeru Makovac je ESČP ugotovilo, da ji pravica do poštenega sojenja ni bila kršena, saj da so slovenska sodišča ravnala upravičeno, ko v postopku zoper njo niso izvedla ustne obravnave. Pri Latinu pa bi bila po presoji ESČP ustna obravnava nujna za preizkus dokazov proti njemu. Sodišče je ugotovilo še, da Latin ni mogel učinkovito pripraviti svoje obrambe, ker slovenski organi niso pravočasno konkretizirali dokazov zoper njega oz. ga z njimi seznanili.
"V delu, ki se nanaša na stranko Makovac, odločitev sodišča pozdravljamo," so danes v odzivu na sodbo ESČP sporočili z vrhovnega sodišča. Dodali so, da bo koprsko okrajno sodišče odločitev ESČP glede ribiča Latina spoštovalo.
Slovenska sodišča "v postopkih reševanja zahtev za sodno varstvo spoštujejo pravico kršiteljev do poštenega sojenja iz prvega in tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter tudi relevantno prakso Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice," je zagotovilo vrhovno sodišče.
Ob tem je pojasnilo, da je od arbitražne razsodbe leta 2017 do konca letošnjega septembra koprsko okrajno sodišče, ki da je edino pristojno za reševanje tovrstnih zadev, odločilo o 3345 zadevah, povezanih s prekrškovnimi postopki zoper hrvaške ribiče. Nerešenih je nekaj več kot 100 zadev iz lanskega in letošnjega leta, nove zadeve pa še vedno prihajajo. Vrhovno sodišče je opozorilo, "da veliko število tovrstnih prekrškovnih zadev in ponavljajoče izrekanje glob terja ureditev na ravni, ki presega sodni sistem".
Hrvaški ribiči, ki so se znašli v prekrškovnih postopkih, po navedbah vrhovnega sodišča, niso zanikali, da so se v času nadzora s strani pooblaščene uradne osebe nahajali na morju, temveč so izpodbijali način, na katerega so organi ugotovili njihovo identiteto. Poleg tega so zatrjevali, da so bili prepričani, da lovijo v hrvaških vodah. Toda njihove navedbe po presoji okrajnega sodišča "niso odpirale vprašanj, za razjasnitev katerih bi bila potrebna ustna izvedba dokazov. Višje sodišče je v večini pritožbenih postopkov tej presoji pritrdilo", je zapisalo vrhovno sodišče.
V 11 zadevah pa je višje sodišče razveljavilo odločitev okrajnega, zato je slednje nato razpisalo naroke za zaslišanje kršiteljev in prič. "Hrvaški ribiči se kljub pravilno vročenim vabilom narokov niso udeležili niti niso opravičili svojih izostankov," je še pojasnilo vrhovno sodišče.