Koprsko okrožno sodnico so oprostili
Koprska okrožna sodnica Orjana Trunkl je pred dnevi sedla na zatožno klop zaradi kaznivega dejanja, ki naj bi ga zagrešila med opravljanjem svojega dela. Državni zbor ji je za ta sodni postopek odvzel sodniško imuniteto. Tožil pa jo je človek, proti kateremu vodi sodni postopek.
PIRAN> Po končanem sojenju je okrajna sodnica v Piranu Trunklovo oprostila.
Takšnega primera v zadnjih letih na slovenskih sodiščih skoraj zagotovo še ni bilo. Italijanski državljan Ermanno Chasen, ki mu na koprskem okrožnem sodišču kot predsednica senata zaradi ponarejanja denarja sodi Orjana Trunkl, je pred desetimi leti po plačilu varščine (nekaj več kot sto tisoč evrov) zapustil pripor. Sodnica je potem še večkrat razpisala obravnavo, a se ta ni premaknila z mrtve točke. Nazadnje se je Chasen preselil v Ugando, a na naslovu, ki ga je sporočil, vabila na sojenje ni prevzel. Sodnica Trunklova je zato pred dvema letoma zunajrazpravnemu senatu predlagala, da se pripor zaradi begosumnosti ponovno odredi.
Italijana je zmotilo, kar je sodnica zapisala v tem predlogu. V zasebni kazenski tožbi ji je očital obrekovanje, ker je v predlogu za pripor napisala, da je uradnim organom lažno prijavil začasno bivališče v enem izmed hotelov v ugandskem mestu Mbale.
Državno tožilstvo je že pred več kot desetletjem Ermanna Chasena obtožilo kaznivega dejanja ponarejanja denarja (kovancev), z njim pa še dva Koprčana. Sodišče je proti njima že davno končalo sodni postopek; na višjem sodišču so razveljavili obsodilno sodbo in ju oprali krivde. Postopek proti Ermannu Chasenu pa so takrat izločili in ga nato vodili posebej. Primer je tudi po sodni obravnavi, ki jo je Chasen sprožil proti sodnici Trunklovi, še vedno v njenih rokah.
Na zatožno klop zaradi mnenja
Chasen je z odvetniki dokazoval, da res živi v tej afriški državi, sodnici pa je očital, da je zunajrazpravni senat zavedla z neresničnimi navedbami o njegovem begu in skrivanju.
Državni zbor je sodnici Trunklovi, ki je lani na zaporno kazen obsodila nekdanjega poslanca Srečka Prijatelja, sodniško imuniteto odvzel konec lanskega leta. Sojenje bi se moralo na piranskem okrajnem sodišču začeti že v začetku julija, a je takrat Chasenov odvetnik Damjan Terpin sodnici Selmi Bobera Stanovnik predlagal preložitev obravnave, ker sodišče oškodovanca ni povabilo na obravnavo. Sodnica je to tudi storila in obravnavo preložila na jesen.
Ermana Chasena pa na tokratno glavno obravnavo ni bilo, sodnica je prebrala njegovo pisno izjavo. Sodnica Trunklova je v svojem zagovoru in nato še v končni besedi poudarila, da očitanega kaznivega dejanja ni zagrešila, in da o Chasenu ni trdila nekaj, kar bi lahko škodilo njegovemu dobremu imenu in časti. Podatki, ki jih je zapisala v predlogu, niso bili neresnični ali izmišljeni, temveč so temeljili na podatkih iz sodnega spisa.
Mnenje, ki ga je zapisala v predlogu, je zapisala z namenom, da kot sodnica korektno opravi svoje službene dolžnosti, v skladu z možnostmi, ki jih nalaga zakon, da opravi vse potrebno za izvedbo kazenskega postopka, je še pojasnila. Sodnici so glede pripora za Chasena dali prav tudi višji in nazadnje še vrhovni sodniki, ki so odločali o pritožbah zagovornikov.
“Še ko sem kot študentka v času pred osamosvojitvijo Slovenije hodila na Pravno fakulteto v Ljubljani, sem poslušala predavanje enega izmed profesorjev, ki je razlagal, da se v demokratični državi nobenega sodnika ne more klicati na kazensko odgovornost za mnenje, ki ga je izrazil v zvezi z opravljanjem sodniške funkcije. Vseskozi sem verjela, da se to v naši demokratični in pravni državi ne more zgoditi,” je dejala sodnica Trunklova v zaključni besedi.
Dodala je, da je prva sodnica v Sloveniji, ki je bila po osamosvojitvi poklicana na kazensko odgovornost za mnenje, ki ga je podala v konkretni kazenski zadevi, ki jo je vodila po službeni dolžnosti.
Sodnica Selma Bobera Stanovnik je po končanem dokaznem predlogu sodnico Trunkovo oprostila, sodba pa še ni pravnomočna. Odvetnik Terpin je že po razglasitvi sodbe napovedal pritožbo.
Discipliniranje sodnikov?
Sodnica Trunklova je zaradi odvzema imunitete na ustavno sodišče vložila ustavno pritožbo, v kateri se sklicuje na 125. člen ustave. Po tem členu sodnika ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču, s čimer je onemogočeno, da bi zakonodajna in izvršilna oblast nadzirali sodstvo in jo zavirati s kazenskim postopkom zoper sodnike, ko za to ne bi imeli pravne podlage, je zapisala v ustavni pritožbi. Meni, da ji je bila kršena ustavnopravna pravica do imunitete in da je bila posledično kršena tudi ustavnopravna pravica do neodvisnosti sodnikov. Po njenem gre v takšnih primerih za discipliniranje in grožnjo sodnikom.
V ustavni pritožbi med drugim omenja, da pri odvzemu imunitete sodnik ne more sodelovati v postopku. “S tem je kršena pravica vsakega, da sodeluje v postopku, v katerem se odloča o posegih v njegove pravice,” je še dodala Trunklova. Ustavni sodniki o njeni pritožbi še niso odločili.
SIJAN PRETNAR