Kot v jami, le bolj svetlo
“Jamarski reševalci smo vajeni, da ne vidimo vsega okoli sebe, in zato smo še toliko bolj previdni. Svetloba je najpomembnejša razlika med reševanjem iz jam in reševanjem iz sotesk,” nam je pred dnevi povedala jamarska reševalka Mateja Mazgan, ki se je skupaj z 28 kolegi urila v reševanju iz soteske Predelica na Bovškem. Soteska z enakim imenom je zelo priljubljena med adrenalina željnimi gosti.
LOG POD MANGRTOM > Skupno 29 jamarskih reševalcev se je pred dnevi odpravilo v sotesko potoka Predelica v bližino Loga pod Mangrtom. Za prizorišče vaje so si tokrat izbrali sotesko, v kateri se adrenalina željni gostje pogosto spuščajo po slapovih, skalnatih žlebovih in drugih naravnih lepotah gorskih sotesk. Za reševanje iz sotesk so sicer usposobljeni tako gorski kot jamarski reševalci, v preteklosti so reševali izključno gorski, v zadnjem času pa vedno pogosteje kličejo na pomoč tudi jamarske reševalce.
“Pri kanjoningu dejansko uporabljamo bolj jamarsko tehniko, najpomembnejša razlika med reševanjem v jamah in iz sotesk pa je svetloba. V jami je ni, česar smo jamarski reševalci vajeni, zato smo še toliko bolj previdni. Gibanje po dnu sotesk pa je enako gibanju po vodnih jamah,” nam je bistvo reševanja iz sotesk opisala jamarska reševalka Mateja Mazgan. Prav zaradi svetlobe je za jamarske reševalce tovrstno reševanje laže kot reševanje iz jam.
Pred dnevi so se jamarski reševalci skupaj z dvema inštruktorjema soteskarske zveze najprej razdelili na dve skupini: mokro in suho. Mokra ekipa se je vrveh spustila v sotesko, pri tem so se reševalci morali spuščati tudi po slapu, kar je še posebej težko in nevarno. Po scenariju naj bi udeleženec soteskanja pri spuščanju po vrvi padel v potok na dnu soteske in se laže poškodoval. Bil je pri zavesti, vendar se sam nikakor ni mogel rešiti, kolegi pa tudi niso več mogli do njega.
Jamarski reševalci so se tako spustili do ”poneserčenca”, ga naložili v posebna nosila in odnesli po strugi potoka navzdol ven iz soteske. “Vedno je poleg reševalcev tudi zdravnik, jamarska reševalna služba premore tudi nekaj zdravnikov, imamo pa tudi ekipo prve pomoči. Pri reševanju iz kanjonov pogosto pomagajo tudi ekipe s helikopterjem, vendar je to precej tvegano, saj zaradi hladnega zraka nad sotesko ni nikakršnega termičnega vzgona in helikopter zaradi tega lahko nenadoma izgubi višino,” je pojasnila Mateja Mazgan.
Sicer pa se med soteskanjem najpogosteje pripetijo manjše nesreče, pri katerih udeleženci utrpijo zvine ali zlome. Takšne ponesrečence najpogosteje rešijo soteskarji sami. Druge najbolj pogoste so podhladitve, ki nastanejo, ko se soteskar zagozdi med skale ali drevesa. Zato vsem soteskarjem priporočajo tople neoprenske obleke s kapuco. V soteskah lahko udeležence preseneti tudi nenaden vdor vode, lahko pa se poškodujejo tudi s padajočim kamenjem ali ob tehničnih napakah pri spuščanju.
DC
