Krašovec se je pritožil

CELJE > Sodišče bo o pritožbi Krašovca odločilo v 30 dneh.

Za Krašovca Mariničeva in Ekart nista verodostojni priči

Krašovec vztraja, da ni storil očitanega kaznivega dejanja in da ga je sodišče spoznalo za krivega na podlagi obremenjujočih izjav nekdanje direktorice družbe Betnava Dragice Marinič in nekdanjega šefa mariborske nadškofijske službe za investicije in vzdrževanje Antona Ekarta.

Krašovec namreč meni, da sta želela Mariničeva in Ekart zaporedje dogodkov zamegliti z mešanjem dogodkov iz različnih obdobij, zato ti priči zanj nista verodostojni.

Krašovčev zagovornik Velimir Cugmas je ob lanskem izreku sodbe napovedal pritožbo tako na oprostilni kot na obtožilni del sodbe, saj meni, da je sodba nepravična. Zagrožena kazen za omenjeno kaznivo dejanje je sicer do osem let zapora.

Po oceni senata celjskega okrožnega sodišča je šlo v zadevi za pridobitev velike premoženjske koristi za družbo Betnava. Senat je tudi ugotovil, da so bile pri projektu podane lažne gradbene situacije z namenom pridobitve državnih in evropskih sredstev za obnovo dvorca Betnava.

Krašovec je ocenil, da je v celotni zadevi grešni kozel

Senat je bil tudi mnenja, da je imel Krašovec aktivno vlogo, saj je bil o vsem obveščen, kar dokazuje elektronska pošta, izkoristil je tudi svoj nadrejeni položaj. Kot olajševalne okoliščine je senat upošteval, da Krašovec, ki je imel veliko avtoriteto, doslej ni bil kaznovan ter da se ni osebno okoristil.

Krašovec je v sklepnem govoru ocenil, da je v celotni zadevi grešni kozel in zato krivde ni priznal, ponovil je tudi, da je dokazni postopek potrdil, da obtožnica ne temelji na preverjenih dejstvih, temveč na krivem pričanju in pristranskem pristopu tožilca, ki pa se današnje obravnave ni udeležil.

Mariničeva, ki je kaznivo dejanje priznala, je bila obsojena na 23-mesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, Ekart, ki je prav tako priznal krivdo, pa je bil obsojen na 10-mesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.

Krivdo v zadevi Betnava je priznala tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki se je s tožilstvom pogodila za petletno zaporno kazen.

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.

S tem denarjem so zatem zaprosili za in prišli do 1,7 milijona evrov evropskega denarja. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.

STA