Krejačič je umaknil tožbo
Potem ko je Peter Mahnič pred senatom zatrdil, da s svojimi izjavami ni obrekoval Alda Krejačiča, da ga ni žalil in da se Krejačiču zaradi njegovih besed ni treba počutiti užaljenega, je Krejačič včeraj umaknil tožbo proti Mahniču. S tem se je končala pravda, v kateri sta Krejačič in sedanji predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj od Mahniča terjala vsak po pol milijona evrov odškodnine.
KOPER> Nekdanji direktor Splošne plovbe Aldo Krejačič in sedanji predsednik uprave Plovbe Egon Bandelj sta enega najbogatejših Slovencev Petra Mahniča tožila zaradi izjav, ki jih je Mahnič izrekel tik pred prodajo deleža Splošne plovbe nemškemu ladjarju Petru Döhleju. V svoji izjavi naj bi Krejačiča in Bandlja obtožil, da sta v tesni povezavi z Nemci, da sta sklepala dogovore nad in pod mizo, da je kupovanje Plovbe kupovanje mačka v žaklju, da sta močno povezana s politiko, da skušata spraviti Plovbo brez potrebe v tuje roke in da bi s tem izbrisala tekoče in stare grehe.
V Mahničevi izjavi sta se prepoznala Krejačič in Bandelj ter proti njemu vložila zasebno tožbo, v kateri sta zahtevala vsak po pol milijona evrov odškodnine. Na drugi obravnavi je Bandelj odstopil ob tožbe, z obrazložitvijo, da se mu Mahnič smili, ker prejme le 2000 evrov bruto plače, ker je solastnik močno zadolženega podjetja in ker živi v hiši, ki jo odplačuje na lizing.
S tožbo je nato vztrajal le Krejačič. Na dveh obravnavah sta Krejačič in Mahnič po ves dan senatu dobesedno predavala o svojem videnju dogajanja okoli prodaje deleža Splošne plovbe in nasploh poslovanja z ladjarsko družbo. Tudi včerajšnja obravnava se je začela z obsežno razlago, nato pa je Mahničev odvetnik Boštjan Penko Krejačiča vprašal, komu so podelili štiri milijone dolarjev provizij. Krejačič je odgovoril, da bi moral to natančno vprašati strokovne službe Plovbe.
Mahnič je Krejačiču včeraj očital, da so leta 1991 pot pretvezo, da bi ladje zavarovali pred jugoslovansko vojsko, prenesli na tuje podjetje, potem pa niso držali obljube, da bodo ladje vrnili pod slovensko zastavo. Namesto tega naj bi jih prenesli na novega lastnika, torej še korak dlje od Slovenije. Krejačič je odgovoril, da je bila odločitev o prenosu ladij v tujino odločitev takratne vlade, vračilo teh ladij pa potem ni bilo več možno, ker so nad njimi držale roke komercialne banke za zavarovanje posojil. “Šli ste v nekaj, kar ste že vnaprej vedeli, da ne boste mogli izpolniti,” mu je očital Mahnič.
Krejačič je pojasnil, da še danes ni pogojev, da bi ladje vrnili pod slovensko zastavo, ker bi morali pred tem spremeniti našo zakonodajo. “Sicer pa ima tudi Mahnič svoje ladje registrirane v tujini. Zakaj pa jih on ne registrira doma?” ga je vprašal Krejačič. Obe strani sta senatu predložili še nekaj dokazov, nato pa je senat sojenje prekinil za pol ure. Po odmoru sta obe strani nadaljevali s svojo resnico, nato pa je sledil nenaden preobrat.
Mahnič je zatrdil, da s svojo izjavo Krejačiča ni obrekoval, da ga ni žalil, da v njegovih besedah ni nobene žaljive obdolžitve proti Krejačiču in da se mu zaradi njegovih besed ni treba počutiti užaljenega.
Po tej izjavi je Krejačič umaknil zasebno tožbo, nakar je senat sklenil, da je primer končan. Vsaka stran bo plačala svoje stroške sojenja, ladje Splošne plovbe pa bodo plule še naprej. DANIJEL CEK
