Krivde za nenavadno nesrečo ne priznava
“Ne, krivde ne priznam,” je približno dve leti in pol po spektakularni nesreči gliserja, ki je trčil v nasip Sečoveljskih solin, dejal njegov 46-letni lastnik Andrej Z. iz Strunjana. Sojenje se bo začelo konec avgusta.
KOPER> Poletni meseci leta 2010 so bili v slovenskem morju še posebno tragični. Julija se je na morju pred Bernardinom po več kot desetih letih zgodila tragična nesreča, domačin je v večernih urah s čolnom do smrti povozil kopalca, doma iz bližnje okolice. S hujšimi posledicami, kot se je, bi se lahko končalo tudi kopanje dveh kopalcev, ki sta v začetku avgusta 2010 ponoči nameravala preplavati razdaljo od skladišča soli do portoroške marine. Pot jima je prekrižal voznik gliserja, ki je enemu odrezal nogo. V začetku septembra istega leta pa se je zgodila huda nesreča še na morju pred Sečoveljskimi solinami.
Sopotnica v bolnišnico
Dvanajstmetrski gliser se je v soboto, 5. septembra 2010, okoli desetih in pol zvečer zaletel v skale in nasip solin. Na vogalu vhoda v kanal Grande je gliser po trku ob nasipu obstal v skoraj navpičnem položaju. Gliser je upravljal 46-letni Andrej Z., doma iz Strunjana (začasno je prijavljen v Ljubljani), lastnik plovila. Z njim sta bila tudi takrat 38-letna Hrvatinčanka in leto mlajši Ljubljančan. V nesreči se je huje poškodovala Hrvatinčanka, ki naj bi imela, kot smo poročali pred dvema letoma, poškodovana vretenca in pretres možganov.
Trojico je do obale pri gostišču Ribič prepeljal piranski ribič, žensko pa so reševalci odpeljali v izolsko bolnišnico. Na postaji pomorske policije so začeli zbirati obvestila o dogodku in ugotavljati, ali se je v tem primeru zgodilo kaznivo dejanje ogrožanja posebnih vrst prometa.
Zasegli so navigacijsko napravo (po nesreči se je v javnosti pojavil podatek, da naj bi bil na gliserju vključen avtomatski pilot), preiskovalni sodnik pa je za upravitelja čolna odredil odvzem telesnih tekočin, ki so ga lahko opravili šele naslednji dan.
Preblizu obale
Vzrok nenavadne nesreče so preiskovali tudi v pomorski inšpekciji pri upravi za pomorstvo. Že takoj po nesreči je bilo jasno, da je gliser vozil preblizu obale in da ni upošteval predpisov, ki določajo, da sme čoln, ki glisira, pluti 250 in več metrov od obale. Vse je kazalo, da upravitelj ni upošteval okoliščin (slabe vidljivosti zaradi teme, zaradi glisiranja pa je bil dvignjen tudi trup plovila).
Tožilstvo je približno leto dni po nesreči proti upravitelju čolna Andreju Z. vložilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst prometa, koprsko okrožno sodišče pa je včeraj razpisalo predobravnavni narok. Na vprašanje sodnice, ali priznava krivdo, je obtoženi to zanikal. Ko smo ga vprašali, kaj je bil po njegovem vzrok nesreče, pa mu je odvetnik Andrej Jernejčič odsvetoval, da bi nam pojasnil svojo plat zgodbe. Šele včeraj sta namreč v roke dobila izvedensko mnenje dr. Petra Vidmarja s Fakultete za pomorstvo o tem, kako se je zgodila nesreča.
Čeprav je sodnica Tatjana Pavlovec, ki bo sodila v tem primeru, nameravala že včeraj začeti glavno obravnavo, je obtoženčev zagovornik predlagal, da bi jo preložili. Tako se bo sojenje predvidoma začelo konec avgusta, ko naj bi sodišče zaslišalo tudi večino prič in izvedencev.
SIJAN PRETNAR
