Letos v gorah že vrsta nesreč
Letošnja zima v gore privablja številne gornike, ki pa se na pot pogosto podajo neustrezno opremljeni in pripravljeni. V tem mesecu se je zgodilo že 37 gorskih nesreč, v katerih so umrle štiri osebe. Gorski reševalci so zato včeraj ponovno opozorili na pravo izbiro poti, pazljivost, potrebno opremo in znanje.
KRANJ > Predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Jani Bele je na včerajšnji novinarski konferenci v Kranju povedal, da število nesreč v gorah iz leta v leto narašča. Lani so gorski reševalci opravili 604 reševalne akcije, umrlo pa je 22 gornikov in 21 ostalih. Ob gorskih nesrečah je bilo največ nesreč pri jadralnem padalstvu, vodnih športih, kolesarjenju in delu v gozdu.
Število nesreč med drugim narašča zato, ker se je sezona obiskovanja gora razpotegnila na celotno leto, pri čemer se zadnja leta pozna predvsem porast v zimskih mesecih. V gorah je vse več ljudi, postajajo pa tudi vse bolj priljubljeno prizorišče različnih dejavnosti. V slovenske gore zahaja tudi vse več tujcev, pri čemer največji problem predstavljajo turisti, ki o gorah ne vedo ničesar, niso ustrezno opremljeni in fizično pripravljeni.
604 reševalne akcije so gorski reševalci opravili lani, umrlo je
22 gornikov in 21 ostalih
Vodja gorske enote policije Robert Kralj je pojasnil, da sta najpogostejši vzrok nesreč zdrs ali padec pri sestopu. Opozoril je tudi na nepazljivost pri fotografiranju in spomnil na primer, ki se je prejšnji teden zgodil v Vrtači, ko je gornik ob vzponu po grapi odložil cepin in rokavice ter pri iskanju najboljšega položaja za fotografijo izgubil ravnotežje ter zdrsel po grapi. Imel je srečo, da se je zaustavil na peščenem delu.
“Ugotavljamo tudi, da nekateri hodijo v hribe le zato, da se na vrhu slikajo in objavijo fotografijo na družbenem omrežju,” je izpostavil Kralj in dodal, da se bodo ljudje morali odločiti, ali je za to vredno žrtvovati življenje.
Kralj upa, da se letošnja statistika vendarle ne bo nadaljevala, kot se je začela. Januarja beležijo vsaj 30-odstotni porast števila nesreč. V gore namreč odhaja veliko ljudi, saj je snega malo, lepih dni pa veliko. Vendar v gorah na obiskovalce prežijo številne nevarnosti. Kopno je do približno 1500 metrov nadmorske višine, potem pa sledi vmesni pas do 1800 metrov, kjer so poti poledenele. “Višje so razmere idealne, vendar za tiste, ki imajo pravo opremo in jo znajo uporabljati,” je izpostavil Bele. Posebej je opozoril na uporabo derez in cepina.
Predsednik zveze Janez Rozman je za februar napovedal helikoptersko dežurstvo na Brniku, s čimer bodo zagotovili čim hitrejše posredovanje. Rozman se je odzval tudi na kritike iz posameznih društev na odnose z vodstvom. Povedal je, da kakšnih posebnih sporov oziroma nezadovoljstva ni, da pa so nekatera društva podhranjena pri članstvu in imajo težave pri organizaciji reševanja.