Lovšinovi računajo na ustavne sodnike

LJUBLJANA > Pravdni postopek, s katerim želi specializirano državno tožilstvo Andreju Lovšinu, njegovi hčerki Luciji Lovšin in mami Mariji Lovšin odvzeti za skoraj 1,9 milijona evrov premoženja, ki je po njihovem mnenju nezakonitega izvora, se za zdaj vrti predvsem okoli ugibanj in pričakovanj, kako se bo o zakonski podlagi za takšen odvzem premoženja izreklo ustavno sodišče.

Ustavno sodišče še ni odločilo

Na ustavne sodnike se je obrnila Lucija Lovšin. Zaradi nejasnosti še v nekaterih drugih sodnih postopkih sta ustavno presojo zahtevali tudi okrožno in višje sodišče v Ljubljani; okrožno sodišče v primeru odvzema premoženja glavnemu akterju Balkanskega bojevnika Draganu Tošiću. Ustavni sodniki so vse tri zadeve obravnavali na seji konec januarja, odločili pa še niso.

Koprsko sodišče je Andreju Lovšinu že poslalo vabilo na začetek sojenja zaradi domnevne zlorabe položaja predsednika uprave Intereurope pri naložbi v terminal Čehov. Koprsko tožilstvo je proti Lovšinu vložilo obtožbo maja leta 2014, decembra istega leta pa je sodišče razpisalo predobravnavni narok. Lovšin je krivdo zanikal, obtožbe pa označil za neutemeljene. Tožilstvo je prepričano, da je Lovšin Intereuropo oškodoval za približno 20 milijonov evrov. Lovšin je brez soglasja nadzornikov v terminal vložil več kot 140 milijonov evrov. Pred kratkim je sodišče končalo sodno preiskavo zaradi naložbe v Ukrajino, a je tožilstvo nato zahtevalo še dopolnitev preiskave, ki pa še ni končana.

To, da je zakonska podlaga, na temelju katere bo odločala sodnica v zadevi Lovšin, na ustavnem sodišču, je za zagovornike Lovšinovih (Andrej Lovšin naj bi nezakonito pridobljeno premoženje prenašal na mater in hčer) razlog, zaradi katerega bi moral sodni postopek za štiri mesece obmirovati. Premoženje Lovšinovih je zavarovano in tožene stranke z njim ne morejo razpolagati, pravijo njihovi odvetniki.

Če zakon ustavno ni sporen, bi lahko ves dokazni postopek brez škode izpeljali tudi pozneje, torej po objavi odločitve ustavnih sodnikov, če je sporen, pa bi po njihovem mnenju hitenje z izvedenci in cenitvami državi povzročilo le stroške. Bi Lovšinovi, če bi se izkazalo, da je zakonska podlaga neustavna, od države zahtevali tudi odškodnino? “Ne bi rad prejudiciral, ampak najmanj, kar je, so stroški cenitve in nepotrebnost ugotavljanja dejanskega stanja,” o tem, kje bi privarčevali, če bi počakali do dokončne odločitve ustavnih sodnikov, pravi Lovšinov odvetnik Dean Babič.

Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora po Babičevih besedah postavlja pod vprašaj pravno varnost, saj je retroaktiven in tudi arbitraren. “Država je preložila dokazno breme na nasprotno stranko za več let nazaj. Vprašanje je, kako se lahko posameznik sploh brani zoper takšne obtožbe,” domnevno neustavnost utemeljuje Babič.

Tudi brez mirovanja bo postopek trajal

Tožilka Petra Apšner se z zamrznitvijo postopka ni strinjala, saj da ne pozna podrobne vsebine ustavnih pritožb in pobud za ustavno presojo, prav tako ni znano, kdaj bodo ustavni sodniki odločili o zadevi. Čeprav je tudi sodnica Suzana Ivanič Lovrin večkrat izpostavila nepotrebne stroške, ki bi nastali, če bi ustavni sodniki zakon ocenili kot neustaven, tožilka ni popustila. Poudarila je, da sodišče v tej zadevi ni vložilo zahteve za oceno ustavnosti. “Dejstvo je, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora velja, tožeča stranka ga uporablja in na njegovi podlagi vodi postopke. Ne le tega, ampak tudi druge,” je dejala. Mirovanje postopka po njeni oceni ni smiselno, saj kaže, da tudi po štirih mesecih ne bo nič drugače. Sojenje se bo sicer nadaljevalo šele aprila.

Nesorazmerje med Lovšinovim premoženjem in zakonitimi prihodki je pokazala finančna preiskava, ki jo je odredilo koprsko tožilstvo. Izkazalo se je, da je teh razhajanj za skoraj 1,9 milijona evrov, Lovšin pa naj bi premoženje prenašal na mamo in hčerko.

JANA KREBELJ