Luknja v bombi jih je zavajala
Ker je na konici bombe zevala luknja, so naši strokovnjaki sklepali, da je na njenem zadku nameščen izredno nevaren kemični vžigalnik. V ponedeljek zvečer pa so slovenski in avstrijski potapljači ugotovili, da je na konici varen mehanski vžigalnik, ki pa se je ob padcu na dno zlomil. Po osmih mesecih ugibanj in strahu pred nevarnim kemičnim vžigalnikom so danes bombo preprosto dvignili.
PIRAN, IZOLA > “Seveda se nam je vsem odvalil kamen od srca,” je povedal vodja državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič, “saj je bomba na tovornjaku, nikomur se ni zgodilo nič hudega in zgodba je s tem končana.” Ob tovornjaku z bombo so se v izolski ladjedelnici tako zgodaj popoldne ponosno postavili poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, avstrijski veleposlanik Clemens Koja, predstavniki civilne zaščite in predstavnika avstrijske vojske.
V akciji identifikacije in načrtovanja uničenja bombe, ki je ležala na morskem dnu v ravni črti med Piranom in Savudrijo, je sodelovalo skoraj 30 pripadnikov civilne zaščite in drugih služb. Med njimi sta bila tudi dva potapljača in častnik avstrijske vojske. Skupaj z avstrijskima potapljačema se je k bombi že v ponedeljek dvakrat potopilo šest naših potapljačev.
“Skupaj so prišli do zaključka, da sta na bombi dva mehanska vžigalnika. Mi smo ob prejšnjih potopih bombo pregledovali samo površinsko in dokler Avstrijci, ki imajo s takimi bombami veliko izkušenj, niso povedali svoje, je zaradi varnosti nismo čistili,” je Zonjič pojasnil, zakaj so potrebovali pomoč iz Avstrije. Če bi bil namreč na bombi kemični vžigalnik, bi bili lahko usodni že najmanjši tresljaji ali premiki bombe.
Bil je zlomljen
Kemične vžigalnike so med vojno nameščali na zadke takih bomb in ob tem pustili na konici prazno luknjo. To je bil tudi znak, da je na bombi kemični vžigalnik. Če luknje na konici ni bilo, je bil v njej klasični mehanski vžigalnik. “Spredaj pa je bila luknja in to nas je zavajalo. Pravila so jasna: če je na konici luknja, je bombo treba zaradi varnosti uničiti na kraju. Šele zdaj pa smo ugotovili, da se je prednji vžigalnik zlomil ob padcu in zato je namesto vžigalnika tam zevala luknja,” je povedal Zonjič.
Kemični vžigalnik vsebuje aceton, ki se razlije in sproži udarno iglo bombe. Aceton zadržuje celuloidna membrana, ta pa je po 70 letih tako preperela, da lahko popusti že ob najmanjših tresljajih. Kemični vžigalniki so omogočili, da so zavezniki bombe odvrgli, te so se zarile v tla ali objekte in eksplodirale z zamikom najmanj ene ure in največ šest dni.
Da sta na bombi mehanska vžigalnika, je bilo jasno že v ponedeljek zvečer, ob drugem potopu. Konico in zadek bombe so temeljito očistili ob tretjem potopu, ob četrtem so odvili oba vžigalnika in ob petem bombo z zračnimi padali dvignili na površje na ladjo. “Vžigalnika smo odvili brez težav; najprej malo s kleščami, nato pa kar z roko,” je povedal vodja akcije Andrej Šekli, eden od potapljačev.
Bo končala v muzeju?
“Poglejte navoj, pa vam bo jasno, kakšna kakovost je to. Po 70 letih je tak kot prvi dan. Nekateri pravijo, da vse to ni nič. Jaz jim odgovarjam, da pri teh zadevah ni športnih iger,” je nevarnost neeksplodiranih bomb opisal Zonjič in pohvalil vse sodelujoče, še posebej avstrijske kolege: “Odlični fantje, delali smo, kot da bi delali skupaj že 20 let. Izmenjevali smo si ogromno informacij in ob prvi priložnosti bomo z veseljem spet delali skupaj.”
454-kilogramsko ameriško letalsko bombo GP 1000lb AN-M65 z 240 kilogrami eksploziva so tako brez enega uničenega in drugega celega vžigalnika odpeljali v začasno skladišče, nato pa jo bodo razrezali in eksploziv iz nje zažgali na poligonu pri Neverkah. Njen plašč bodo skušali očistiti in ga shraniti. Glede na 10,2 milimetra debelo kovinsko steno plašča domnevajo, da v njej ni TNT, ampak amatol, mešanica amonijevega nitrata in TNT. Z njim so Nemci polnili znamenite rakete V1 in V2, s katerimi so iz Francije bombardirali London.
DANIJEL CEK
