Za vsakega Slovenca odvrgli liter vode

GORIŠKI KRAS > Danes se je življenje že začelo vračati na polja in vrtove Goriškega Krasa. V zraku je bilo - poleg intenzivnega zvoka čričkov - čutiti tudi optimizem, ki ga je v prejšnjih dneh začela načenjati ognjena pošast, ki se je valila po grebenu Črnih hribov in požirala borov gozd.

Tudi s termokamero nad požar

A požar danes še ni bil dokončno pogašen, saj se je na določenih mestih še vedno (po)kadilo ali vnelo. “Imamo aktivnih pet sektorjev, 325 gasilcev iz gasilskih regij Celje in Maribor je na terenu. Njihova naloga je, da - kjer zaznajo dim - teren temeljito prekopljejo in ga dobro zalijejo,” je ilustriral Sebastjan Kozar, dnevni vodja intervencije iz vrst novogoriške poklicne gasilske enote. “Zračne sile pa pregledujejo požarišče iz zraka in usmerjajo gasilce na mikrolokacije požara,” je dodal.

Da so zmanjšali potrebne sile na terenu, je bil dober obet, v štabu pa so bili zaskrbljeni zaradi torkove napovedi vremena: opoldanske plohe naj ne bi prinesle veliko dežja, veter pa naj bi spreminjal smeri. “Zato moramo biti pripravljeni na vse! Vse gasilske regije imamo v pripravljenosti, da jih takoj aktivirano,” je zagotovil.

Gasilski vodja zračnih sil Andrej Rogelja je iz helikopterja s termokamero pregledal celotno požarišče. “Največ žarišč, ki pogojujejo naše aktivnosti, je na severnem pobočju, med Trsteljem in Cerjem. Tam je debela humusna masa in precej podtalnih požarov,” je izdal. Zato so v zrak poslali vojaško letalo pilatus in dva helikopterja, da zalivata požarišče, vojaški brezpilotnik pa jim je bil v pomoč za video nadzor najbolj rizičnega dela požarišča.

Požarna straža ostaja

“Z večjimi požari na Krasu imamo izkušnje in uspelo nam je pogasiti tudi tega. Emocionalno pa je bilo gašenje veliko težje, ker smo branili naše vaši in nismo vedeli, kaj se dogaja pri naših hišah,” je povedal Erik Spačal iz PGD Kostanjevica na Krasu, tudi namestnik poveljnika Gasilske zveze Goriške.

Marsikateri prostovoljni gasilec je prvič gasil na Krasu, prav tako ni poznal nevarnosti neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS). “Ko je bilo najhuje, smo bili v prvih vrstah. V prvih urah požara so nam priskočili na pomoč gasilci iz okoliških društev, nato pa ostali. Zadnje dni smo bili v vlogah vodičev, da smo gasilcem z drugih koncev Slovenije kazali poti, da je delo potekalo čim bolj koordinirano in tekoče,” je še pojasnil Spačal.

Minister za obrambo Marjan Šarec, ki je sicer tudi prostovoljni gasilec, je potrdil, da so se razmere danes le umirile. “A če bi sedaj gasilci odšli domov in zapustili požarišče nedotaknjeno, bi imeli znova požar,” je poudaril. “Ni še vse zaključeno. Kjer je podrast globoka, je tudi nevarnost novega izbruha požara. Zato s termokamero to vse nadziramo in nikakor ne zapuščamo terena.” Gasilci bodo tu še vršili požarno stražo, državni načrt ob velikem požaru v naravi ostaja odprt v ta namen.

Odvrgli več kot dva milijona litrov vode

Poveljnik civilne zaščite za severno Primorsko Samo Kosmač še nima zbrane vse statistike, a vendar je lahko postregel z nekaj številkami: “Ocenili smo, da je na terenu sodelovalo okrog 10.000 gasilcev iz vse Slovenije, nekateri tudi večkrat. Ob njih je sodelovalo še 1250 pripadnikov podpornih enot.”

Podpolkovnica Slovenske vojske Nina Raduha pa je orisala, da je že deseti dan dnevno vključenih 230 njihovih pripadnikov, 90 jih je v rezervi. Njihove zračne sile so letele 224 ur, opravile več kot 2000 ciklov zajema in odmeta vode, kar je naneslo okoli 30 ur dnevno. “Na 3500 hektarjih površine požara smo odvrgli preko dva milijona litrov vode,” je orisala. Pri tem so gorivo za helikopterje in letalo dovažale tri vojaške cisterne, na terenu so imeli dva oklepnika, dva avtobusa, bager, sekače, štiri enote mobilnih teamov sanitetne pomoči, v vojašnici v Vipavi so pripravili več kot 1000 toplih obrokov. “Ponosni smo na sodelovanje s tujimi vojaškimi silami,” je izpostavila. Ob dveh madžarskih vojaških in slovaškem helikopterju 'black hawk' je Romunija poslala dva spartana. “Podobno letalo pričakujemo ob koncu leta 2023, s čimer se bo slovenska vojaška flota povečala za večje transportno letalo, ki bo tudi lahko gasilo in odvrglo 6000 litrov vode v enem naletu,” je sklenila.

Dean Bizjak, poveljnik civilne zaščite Občine Miren-Kostanjevica je naštel, da so v času požara razdelili 25.000 sendvičev in 11.000 toplih obrokov, ki so jih delili na terenu in v logističnem centru v Opatjem selu. “Za pomoč se zahvaljujemo okoliškim gostincem in vojski. Pomoč domačinov in prostovoljcev, ki so zbirali hrano, je bila sicer dobrodošla, ampak ko je uveden državni načrt, so zagnani tudi določeni protokoli sistema zaščite in reševanja, ki redno skrbi za dovoze hrane in pijače, in po njem se obnašamo,” je pojasnil. V izmenah je pri delitvi hrane pomagalo 25 ljudi, tudi prostovoljci iz Društva Žbrinca in Turističnega društva Cerje.

Za gozdarje se delo šele začenja

“Še več let bomo imeli delo zaradi tega požara,” pa je dejal Boštjan Košiček, vodja sežanske območne enote Zavoda za gozdove. Satelitski posnetek je izdal, da je požar uničil 3500 hektarov površine, od tega je pogorelo 2500 hektarov gozda. V zavodu popisujejo škodo, ugotavljajo, kaj je pogorelo, po intervencijskem načrtu bodo poškodovana drevesa čim prej odstranili, nato pa začeli s sajenjem novih dreves. Sekačev včeraj ni bilo na delu.

Mauricij Humar, župan Občine Miren-Kostanjevica, je potrdil, da je v občini po dobrem tednu znova mirneje, gasilci pa hitro reagirajo ali s pehoto ali z zračnimi silami, v kolikor zagledajo dim. “Življenje se danes vrača tudi na polja in vrtove. Želim si, da bi bilo življenje čim prej spet normalno. Dirke še ni konec, etapna zmaga pa je tukaj,” je dejal v slogu ravno zaključene kolesarske dirke po Franciji.

Tudi Tarik Žigon, župan Občine Renče-Vogrsko, je povedal, da so krajani zaradi trenutne situacije bolj pomirjeni. “Zahvaljujemo se vsem gasilcem in podpornim službam. Njihova prisotnost v bližini hiš jih ohranja mirne. Civilna iniciativa je v pripravljenosti, da bi Kras spet imeli takšen, kot je bil,” je sklenil.