Marzi samo čaka, da se Mišič vrne s Kitajske

Kronika
, posodobljeno:

Nekdanji delavski direktor Luke Koper Boris Marzi se bo rešil odgovornosti za vsaj enega od domnevno spornih poslov iz časov, ko je Luko vodil Robert Časar. Gre nakup skladišča za potniški terminal. Odvetniki Luke iz družb Senica in Čeferin predlagajo upravi, naj tožbo proti Marziju za ta posel umakne.

Boris Marzi
Boris Marzi Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > Predlog ne preseneča, saj Borisa Marzija v času sklepanja tega posla sploh ni bilo v upravi. A predlog odvetnikov ga je ujel ravno v dneh, ko je predsednik uprave Luke Gašpar Gašpar Mišič v Šanghaju, tako da bo moral Marzi, ki je še vedno zaposlen v Luki, na “milost” počakati vsaj še do božiča.

Včeraj o “nepotrebnem” nakupu skladišča

Izredna revizija poslov za obdobje, ko je Luko vodila ekipa Roberta Časarja, je pokazala na skupaj 35-milijonsko oškodovanje. Na sodišču zdaj obravnavajo vsak posel posebej. Včerajšnja zadeva, nakup skladišča od podjetja Sintesy Pen za 3,2 milijona evrov za gradnjo potniškega terminala, sega v leto 2007, ko je bil delavski direktor Pavle Krumenaker in ne Marzi.

Uprava Luke v tej tožbi nekdanji upravi očita, da je skladišče kupila po nepotrebnem, da ni ravnala dovolj skrbno, predvsem pa, da je skladišče preplačala. Časarjevi ekipi očitajo, da je Luko s tem oškodovala za 1,4 milijona evrov.

Nekdanji član uprave Luke Aldo Babič, ki je bil zadolžen za izpeljavo tega posla, je na sodišču vse očitke zavrnil. “Ne vidim razloga, zakaj smo sploh tukaj. Danes bi se, če bi imel enake informacije kot takrat, odločil povsem enako,” je zatrdil. Z luškimi pravniki in lastnikom podjetja Sintesy Pen Igorjem Reščičem se je Babič najprej dogovoril, da pri zapriseženem sodnem cenilcu gradbene stroke naročijo cenitev. Ta je pokazala, da je skladišče vredno od 2,9 do 3,2 milijona evrov. “Reščič je sprva zahteval celo štiri milijone. Jaz pa višje od cenitve nisem niti mogel niti hotel skleniti posla,” se je spominjal Babič. Na koncu so se sporazumeli, da bo Luka plačala 3,2 milijona evrov. Babiču se to ni zdelo preveč, saj je zaupal cenilcu, bilo je v času konjunkture in visokih cen nepremičnin, poleg tega pa je bil to edini razpoložljiv objekt v pristanišču, kjer bi lahko postavili potniški terminal, je ceno zagovarjal Babič.

Vsak ima svoje delo

Pavle Krumenaker, takrat v Luki zadolžen za odnose z delavci in vzdrževanje osnovnih sredstev, pa je povedal, da je Babič o tem redno poročal upravi, operativi in nadzornemu svetu. Sam pa ni iskal dodatnih cenitev ali preverjal Babičevega dela, saj to ne pride v poštev: “V upravi ima vsak svoje področje dela, za katero odgovarja.”

Sodišče je včeraj o tem poslu zaslišalo še nekaj prič. Roberta Časarja pa na sodišče ni bilo.

KATJA GLEŠČIČ