Matoz na zatožni klopi
Ker pritožbe Mirjane Čakardič na odpoved službe ni posredoval pristojnemu organu, je odvetnik Franci Matoz po mnenju tožilstva leta 2006 storil kaznivo dejanje kršitve pravice do pritožbe. Zaradi tega mu je včeraj v Kopru začela soditi okrajna sodnica.
KOPER> Matoz pravi, da je obtožni predlog absurd in da za dejanje, ki mu ga tožilstvo očita, sploh ni bil pooblaščen.
Dvorana št. 150 koprskega sodišča je bila včeraj zjutraj skoraj premajhna za vse, ki so hiteli na obravnavo proti obtoženemu odvetniku Franciju Matozu. Poleg petih novinarjev, obtoženega, njegovega odvetnika Franca Rojka in tožilca Jožeta Levašiča sta v dvorano kot javnost vstopila še Vladimir Drobnjak in Mirjana Čakardič, pravosodni pripravnik ter priča Jovan Kmekič.
Okrajna sodnica Mirjana Gontarev je najprej spoznala vseh dvanajst gostov, nato pa iz dvorane napotila Kmekiča ter Čakardičevo. Kmekiča je za pričo namreč predlagala obramba, Čakardičevo pa bi lahko v nadaljevanju predlagal kdorkoli. Matoza je nato povabila za pult za obtožene, preverila njegove podatke in sojenje se je začelo.
Sojenje bi se moralo začeti že pred časom, vendar je Matoz predlagal, da bi mu sodili na kakšnem drugem sodišču in ne v Kopru. Vrhovno sodišče je njegov predlog zavrnilo, tako da mu bo na koncu razsodilo koprsko okrajno sodišče. Za kaznivo dejanje, ki mu ga očita tožilstvo, je zagrožena denarna kazen ali kazen do enega leta zapora.
Tožilec Levašič je prebral obtožni predlog, v katerem tožilstvo Matozu očita, da je leta 2006 pravočasno prejel pritožbo Mirjane Čakardič na odpoved delovnega razmerja na koprski občini, in jo zadržal. “S tem je drugemu preprečil, da bi uporabil svojo pravico do pritožbe. Pritožbe ni posredoval pristojnemu organu in Čakardičevi s tem onemogočil, da bi se na odpoved pritožila,” je poudaril.
Župan se je odločil
Matozov odvetnik Rojko je poudaril, da lahko kaznivo dejanje kršitve pravice do pritožbe nekdo stori le naklepno, česar pa po njegovem Matoz ni storil. Levašič je pripomnil, da bo edino sodišče lahko odgovorilo na vprašanje, ali je Matoz dejanje storil ali ne.
V svojem zagovoru je Matoz nato povedal, da dejanja ni storil, in da je tak očitek tožilstva absurd. Pojasnil je, da sta ga takrat poklicala direktorica občinske uprave Sabina Mozetič in župan Boris Popovič, mu povedala, da je uslužbenka Čakardič po elektronski pošti pošiljala žaljivo pismo, in da se je župan odločil, da ji je treba dati odpoved. Skupaj z zaposleno odvetnico Nino Cek sta takrat pripravila akte za odpoved delovnega razmerja.
“S kolegico sva bila oba mnenja, da glede na spremembe zakona o javnih uslužbencih v primeru izredne odpovedi delovnega razmerja uslužbenec nima pravice do pritožbe, ampak lahko svojo pravico uveljavlja neposredno s tožbo. Takrat smo vodili še osem takih primerov; za davčno upravo, kobilarno, policijo ...,” je pojasnil.
Pritožba brez navodil
Nadaljeval je, da so postopek prve odpovedi delovnega razmerja Čakardičevi na občini žal izpeljali napačno, ker so ji hkrati vročili pisno obdolžitev, vabilo na zagovor in odločbo o odpovedi. Potem so to odpoved preklicali, Matoza pooblastili, da je poslušal Čakardičev zagovor, in se nato odločili enako, jo torej odpustili.
“Potem so nam z občine po faksu poslali pritožbo Čakardičeve. Nič nisem ukrenil, ker nisem imel pooblastil, v zvezi s pritožbo me ni nihče nič vprašal ne naročil. Pritožbe ne bi mogel poslati komisiji v reševanje, ker za to nisem imel nobenih pooblastil in tudi če bi hotel, tega po zakonu o javnih uslužbencih ne bi moral storiti. O pritožbi lahko odloča le predstojnik uslužbenke, ki je dobila odpoved, oziroma delovni organ, ki bi ga predstojnik pooblastil. Tožilstvo očitno ne pozna zakona o javnih uslužbencih,” je pojasnil Matoz.
Občina izgubila
Da sta imela s kolegico prav, da pritožba zoper takšno odpoved ni mogoča, je po Matozovem mnenju dokazalo koprsko delovno sodišče, ko je sprejelo tožbo Čakardičeve in je ni odpravilo, ker se na odpoved prej ni pritožila.
V nasprotju s koprskim je višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da bi se morala Čakardičeva pred tožbo pritožiti pri vladni komisiji za varstvo pravic. Vrhovno sodišče je sodbo višjega sodišča nazadnje razveljavilo in višjim sodnikom ukazalo ponovno sojenje. V drugem odločanju višji sodniki niso več omenjali pritožbe, ampak so potrdili sodbo koprskega sodišča, v kateri je zmagala Čakardičeva.
Uslužbenec koprske občine Jovan Kmekič je včeraj povedal, da ga je Mozetičeva obvestila, da bodo Čakardičevo izredno odpustili. “Pritožbo smo odstopili odvetniku Matozu. Faksiral sem mu jo jaz, samo pritožbo, brez nobenega dopisa,” je povedal. Tožilec Levašič je nato predlagal zaslišanje Mirjane Čakardič, odvetnik Rojko pa Sabine Mozetič. Sodnica je odločila, da bo 4. novembra zaslišala Sabino Mozetič in Nino Cek Perhavec, o zaslišanju Čakardičeve in sprejetju številnih pisnih dokazov pa se bo še odločila.
DANIJEL CEK
