Miloša Kodreta je višje sodišče oprostilo
Koprsko višje sodišče je v minulih dneh odločilo, da nekdanji direktor družbe Agovit Sistemi Miloš Kodre ni storil poslovne goljufije, kot je aprila ugotovilo novogoriško okrožno sodišče. Na to sodbo so se nato pritožili tako tožilstvo kot Kodre s svojim zagovornikom. Višje sodišče je ugodilo obrambi in Kodreta oprostilo vseh obtožb.
KOPER > Novogoriško okrožno sodišče je nekdanjega direktorja družbe Agovit Sistemi Miloša Kodreta aprila spoznalo za krivega kaznivega dejanja poslovne goljufije, zaradi česar mu je izreklo dveletno zaporno kazen ter mu naložilo plačilo dobrih 370.000 evrov, za kolikor naj bi oškodoval Novo kreditno banko Maribor (NKBM). Zoper to sodbo je nato pritožbo vložilo novogoriško okrožno tožilstvo, za obtoženega je predlagalo višjo kazen, in sicer tri leta zapora. Pritožbi sta vložila tudi Miloš Kodre, ki mu je pri pisanju pomagal odvetnik Bruno Krivec, in njegov zagovornik Simon Čehovin ter pritožbenemu sodišču predlagala, naj izreče oprostilno sodbo ali pa sodbo okrožnega sodišča razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje. Senat višjih sodnikov (predsedoval mu je višji sodnik Aleš Arh, člana pa sta bila višja sodnika Mara Turk in Vitomir Bohinec) je njunima pritožbama ugodil in Kodreta oprostil obtožbe.
Vegrad ponaredil podpis Kodreta?
V obrazložitvi so višji sodniki zapisali, da sta tako obtoženec kot njegov zagovornik v pritožbah pravilno trdila, da je prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje. Kronološko zaporedje dogodkov, ki so se odvijali leta 2009, naj bi izkazovali dejansko dinamiko med vpletenima družbama Agovit in Vegrad ter NKBM.
Aprila 2009 naj bi NKBM obvestila družbo Vegrad, da je Agovit na banko prenesel terjatve, ki jih je imel do Vegrada. V začetku maja je Vegrad banki odgovoril, da Agovit do Vegrada nima nobenih terjatev in posledično Vegrad ne dolguje ničesar banki. Kmalu za tem je banka seznanila Agovit z odgovorom Vegrada, Agovit pa je nemudoma banki sporočil, da to ne drži. Miloš Kodre je nato sredi maja 2009 zapustil družbo Agovit, ki jo je nato kupil Viniplast.
Junija je banka ponovno pozvala Vegrad k plačilu 370.000 evrov. Ker gradbena družba v naslednjih štirih mesecih ni podala odgovora, je 6. oktobra NKBM ponovno pozvala Vegrad, naj izpolni obveznosti in zagrozila s tožbo. Vegrad je čez tri dni v odgovoru banki priložil dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij med Vegradom im Agovitom. A obtoženi Miloš Kodre je že na okrožnem sodišču zatrjeval, da omenjenega dokumenta ni podpisal. Iz priloženega fotokopiranega dokumenta naj bi izhajalo, da sta Kodretov podpis in žig dodana fotokopijam dogovora. V svoji pritožbi je tako sklepal, da so njegov podpis ponaredili.
Banka je bila slab gospodar
Višje sodišče v Kopru je ugotovilo, da omenjeni pozivi med banko in družbama kažejo na to, da NKBM pri izterjavi odstopljenih terjatev ni ravnala kot dober gospodar. V obrazložitvi dodaja še, da dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij NKBM ni preprečil izterjave in poplačila njenih terjatev do Agovita iz naslova terjatev, ki jih je Agovit imel do družbe Vegrad, ampak je do tega prišlo izključno iz razlogov na strani NKBM.
“Zadovoljen sem, da je višje sodišče temeljito preučilo obsežen kazenski spis, da je podrobno analiziralo dokaze ter na podlagi tega ugotovilo, da na škodo NKBM nisem storil poslovne goljufije, kar sem ves čas postopka tudi trdil,” je po oprostilni sodbi višjega sodišča dejal Miloš Kodre.
ANA CUKIJATI