Motor roparjev sta našla policijska psa
Policijski psi so sestavni del slovenske policije. Na koprski policijski upravi imajo 15 vodnikov službenih psov, dvanajst jih od 1. junija, ko se jim je priključila postojnska policijska uprava, domuje na Moretinih pod streho nove policijske postaje vodnikov službenih psov.
KOPER> Za dobro delo pa je najbolj pomembno, da se policist in pes ujameta. Policijska psa s svojima vodnikoma sta prejšnji teden sodelovala tudi v odmevnem lovu na italijanska roparja.
Na Moretinih domuje 11 vodnikov z 12 policijskimi psi (en vodnik ima dva psa). Še trije vodniki s svojimi psi so ostali v Postojni in Ilirski Bistrici. Trije psi so “specialisti”, ki so izurjeni za posebne naloge, ostali pa so “univerzalci”. “Naši vodniki imajo dolgoletne izkušnje. Znajo uporabiti psa in razmišljajo kot policisti,” odlike vodnikov službenih psov opisuje njihov komandir Viktor Zinreih.
Delovna doba policijskega psa je od deset do enajst let.
Med njihovimi pomembnejšimi nalogami izpostavlja samostojno delo, vključevanje v intervencije, pomoč kolegom iz ostalih policijskih postaj, pomembna je tudi njihova preventivna vloga, zlasti njihovo delo z otroki. “Pogosto nas obiskujejo šolarji, z igro jim poskušamo predstaviti svoje delo in delo policistov. Ob tem jim pojasnimo tudi, zakaj je pomembno, da so v avtomobilu pripeti.”
Vodniki službenih psov največkrat posredujejo pri varovanju javnega reda in miru, pri klasičnem iskanju ilegalnih prebežnikov ter sledenju in iskanju oseb. Število posredovanj zelo niha od dneva do dneva. Imeli so jih tudi že 12 v eni sami noči, pravi Sebastjan Mrak, izkušeni vodnik psa “univerzalca” ali “patruljnega psa”, ki je namenjen sledenju in lovljenju kriminalcev, za preiskave okolja ter vzdrževanje javnega reda in miru.
“Policijski pes mora biti vedno 120-odstotno pripravljen.”
Psov za iskanje droge ne drogirajo
Psom, ki so izurjeni za iskanje droge, eksploziva ter za hišne preiskave, preiskave gospodarskih objektov in za preiskave vozil na mejnih prehodih, v žargonu pravijo “specialisti”. Njihovi dnevi se bistveno razlikujejo od dnevov “univerzalcev”. Tisti, ki prvi pridejo v službo, po seznanitvi z dnevnimi nalogami svojega psa spustijo, se z njim poigrajo in mu uredijo pesjak ter pripravijo vozilo.
Policisti, ki želijo postati vodniki službenih psov, ali kot jim pravijo njihovi policijski kolegi “pesjanarji”, se po sprejemnem izpitu uvrstijo na čakalno listo. Na PU Koper sta na njej dva kandidata.
“Če je običajen dan, greva nato s Speedyjem na enega od petih mejnih prehodov s Hrvaško, najina naloga je iskanje mamil, skritih v vozilih. Včasih pa morava tudi na kakšno hišno preiskavo,” pravi vodnik psa za odkrivanje mamil Ivan Šabec, ki je vodnik službenega psa že več kot 20 let, Speedy pa je njegov četrti pes.
“Specialisti” niso napadalni in so zelo igrivi psi (drugače je z “univerzalci”). “Ko ni v službi, je čisto navaden družinski pes,” svojega Speedyja opisuje Šabec. Usposobljen je za iskanje mamil, ob čemer Šabec poudarja, da tovrstnih psov pri učenju nikakor ne drogirajo, kot še vedno velja v javnosti. Veliko pozornosti pritegneta tudi zato, ker je Speedy majhen črn mešanec, kar je v nasprotju s splošnimi predstavami, da so policijski psi le nemški ali belgijski ovčarji.
Dan vodnika “univerzalca” pa je nekoliko drugačen. “Eden od nas je vedno dežuren na postaji. Ta čez dan poskrbi za svojega psa in za pse svojih kolegov. Jih nahrani, jim očisti pesjake in pripravi ter očisti vozila,” pojasnjuje Sebastjan Mrak. Potem gredo na teren. V ekipi sta vedno dva policista z dvema psoma.
Odločilna pomoč: V odmevni akciji lova na italijanska roparja, ki sta minuli teden oropala lucijsko enoto Banke Koper, sta sodelovala tudi policijska psa s svojima vodnikoma. Prav psa sta našla motor, ki sta ga roparja zapustila, pa tudi od motorja naprej je bila pomoč psov odločilnega pomena. Psa in njuna vodnika je ustavil šele neprehoden teren.
“Včasih gremo samo na sprehod. Tako se veliko srečujemo z občani, s katerimi imamo zelo dobre odnose. Velikokrat se ustavijo, nas kaj vprašajo in prosijo za nasvet,” pravi Mrak. Poleg tega vsak dan poskrbijo za kondicijske vaje in trening preiskovanja. “Pes mora biti vedno 120-odstotno pripravljen,” pravi Mrak, ki že štiri leta vodi nemškega ovčarja Ramba. Ta je njegov tretji pes.
Najtežje je začeti z delom na terenu
Po tem, ko vodnik in pes opravita šolanje na Oddelku za šolanje službenih psov na Gmajnicah, ki traja približno eno leto, se začne njuna skupna poklicna pot. Šabec pravi, da je bila zanj najtežja prva hišna preiskava: “Velikokrat so zraven tudi odvetniki, pa osumljenec in drugi policisti, in vsi gledajo, kaj bo pes naredil.” Prvi stik z resničnim delom je najtežji tudi pri “univerzalcih”. “Novi vodniki zelo veliko pričakujejo, saj so v šoli dobri in odlično delajo. Potem pa pridejo na teren in je vse drugače. To je tako za vodnika kot za psa velikokrat zelo velik šok,” pravi Mrak in dodaja, da je zato naloga izkušenih kolegov, da novincem pomagajo.
Pri delu policista in psa je najpomembnejše, da se med seboj ujameta. Čeprav je delo lahko nevarno, je najhujša izkušnja, ko ti pes pogine, pove Mrak, najboljša izkušnja pa je: “ko ti pes lahko reši življenje.”
TINA LEKAN
