Na cestah nevaren lažni občutek varnosti
Tragične prometne nesreče z najhujšimi izidi se po mnenju strokovnjakov zgodijo tudi zaradi utrujenosti voznikov in visokih temperatur. Pred dvema letoma je na naših cestah v podobni vročini v enem mesecu umrlo 26 ljudi. V zadnjih dveh tednih je na naših cestah ugasnilo enajst življenj, letos že 76, kar je šest manj kot v enakem času lani.
SLOVENIJA > “Čeprav je letošnje število mrtvih do zdaj manjše, se s tem ne smemo in ne moremo zadovoljiti. Lani je bilo namreč zelo slabo leto. Cilje v prometu si moramo zastavljati v okvirih iz predlani in leta poprej,” pravi Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi. Leto 2014 je bilo doslej namreč najbolj varno leto na naših cestah, saj je v prometnih nesrečah umrlo 108 ljudi, predlani jih je umrlo že 120, lani pa kar 131.
Šest manj kot lani
Tako kot predlani so tudi letos zaskrbljujoči poletni meseci. V zadnjih dobrih dveh tednih je na naših cestah umrlo enajst ljudi: trije motoristi, štirje vozniki avtov, voznik štirikolesnika, sopotnik v avtu, kolesar in pešec. Sicer pa je letos na naših cestah umrlo že 76 ljudi, v enakem obdobju lanskega leta pa 82. V celotnem lanskem letu je umrlo 131 ljudi, kar enajst več kot leta 2015 in celo 23 več kot leta 2014, ko smo na naših cestah našteli najmanj smrtnih žrtev.
“Če med vožnjo prepoznate zaspanost, se ji ne skušajte upirati, saj vas lahko spanec v hipu premaga. Čim prej ustavite, spijte eno do dve kavi, do delovanja kofeina za pol ure zaspite, nato pa nadaljujte vožnjo,” svetuje zdravnica Vesna Pekarović Džakulin.
Letos je med smrtnimi žrtvami na cestah skoraj polovica (32) voznikov dvokolesnikov. Letos se je namreč smrtno ponesrečilo 19 motoristov, osem kolesarjev, dva sopotnika na motorju, dva voznika mopeda in voznik štirikolesnika. “To je slab pokazatelj stanja na naših cestah,” pravi Kapun iz generalne policijske uprave. “Še posebej če upoštevamo, da je bilo kar 13 od 19 umrlih motoristov starih čez 50 let. Tukaj torej ne gre za objestne mlade voznike, ampak za nekaj drugega.”
Vzrok za največ letošnjih smrtnih prometnih nesreč je bila hitrost in neuporaba varnostnega pasu. Kapun je pojasnil, da kar 40 odstotkov žrtev ni bilo pripetih z varnostnim pasom.
Ob sončnih dneh je na cestah tudi več motoristov in kolesarjev, zato policija opozarja voznike večjih vozil, naj bodo še posebej pozorni nanje.
Manj nesreč, hujše posledice
“V dobrih razmerah za vožnjo se vozniki lažno počutijo varne, bolj pritisnejo na plin in vozijo hitreje kot v slabših pogojih. To dokazuje tudi število hujših prometnih nesreč. Ob slabem vremenu je mogoče več nesreč, ki se končajo le z materialno škodo, ob lepem vremenu pa več nesreč z najhujšimi posledicami,” pojasnjuje Kapun. Po analizi okoliščin zadnjih tragičnih nesreč in primerjavi s 26 žrtvami iz črnega julija leta 2015 Kapun pravi, da vročina zagotovo vpliva na počutje in reagiranje voznikov. Če k temu dodamo sproščenost voznikov na dopustu in alkoholne pijače, je scenarij za tragedijo popoln.
Visoke temperature dokazano vplivajo na počutje voznikov, pravijo na policiji. Pri vožnji moramo zato upoštevati tudi slabo počutje in druge težave, ki jih prinaša vročina. Policija zato poziva vse voznike, naj bodo v vročini še posebej previdni, naj si med daljšo vožnjo privoščijo počitke in naj spijejo dovolj tekočine. Pomembna je tudi pravilna nastavitev temperature v avtu, ki ne sme preveč odstopati od zunanje.
Zaspani vztrajajo za volanom
Kot da že sama vročina ne bi bila dovolj, pa se vozniki pri nas na ceste odpravijo precej zaspani. Raziskava AMZS je pokazala, da je polovica voznikov na naših cestah občasno zaspanih, vsak deseti do štirinajsti je v zadnjih dveh letih za volanom celo zaspal. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da zaspani vozniki skoraj brez izjeme nadaljujejo vožnjo, zaspanost pa skušajo odgnati s pogovarjanjem, odpiranjem oken, glasnim radiem, čeprav so strokovnjaki ugotovili, da ti ukrepi delujejo le kratkotrajno.
“Če med vožnjo prepoznate zaspanost, se ji ne skušajte upirati, saj vas lahko spanec v hipu premaga. Čim prej ustavite, spijte eno do dve kavi, do delovanja kofeina za pol ure zaspite, nato pa nadaljujte vožnjo,” svetuje zdravnica Vesna Pekarović Džakulin.
Strokovnjaki so ugotovili, da vožnja ponoči že sama po sebi za petkrat do šestkrat poveča tveganja za nesrečo. Razlog je povsem preprost: ponoči vozniki običajno spimo, zato telo ni navajeno na budnost in nas tako lahko hitreje “zmanjka”. Po ugotovitvah strokovnjakov je vožnja posebej tvegana, če se voznik že dolgo časa ni dovolj naspal, če vozimo dlje časa brez počitka, če pred vožnjo spije kakšen kozarček alkoholne pijače in če vozi po monotonih in ravnih cestah.
DANIJEL CEK
