Ob številnih obsodbah nasilja policija nadaljuje zbiranje informacij o izgrednikih

LJUBLJANA > Na protestih je bilo poškodovanih 15 policistov, pet od njih je poiskalo zdravniško pomoč. Huje poškodovan fotoreporter, nad katerim so se znesli protestniki, je na zdravljenju v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Ljubljansko urgenco je obiskal tudi en protestnik. V izgredih je nastalo tudi več škode na premoženju.

Policisti so ugotovili 52 kršitev odloka o prepovedi gibanja in zbiranja ter več ostalih kršitev javne varnosti. Zasegli so tudi več pirotehničnih predmetov.

Prisilna sredstva so uporabili zoper štiri fizične osebe, zoper množico pa plinska sredstva in vodni top. Med protestom so pridržali deset oseb, še tri so privedli v prostore policije za ugotavljanje identitete. Vse osebe so že izpustili, zoper njih pa vodijo prekrškovne postopke in postopke zaradi suma kaznivih dejanj.

Direktor Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar je v današnji izjavi ocenil, da uporaba prisilnih sredstev ni bila pretirana, ampak sorazmerna, da so lahko vzpostavili javni red in mir ter poskrbeli, da ni prišlo do še večjih izgredov in poškodb.

Dogajanje so ostro obsodili v koaliciji Kot je poudaril vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, je neodgovorno in nedopustno, da se v času največje zdravstvene krize v centru Ljubljane organizirajo nasilni izgredi. Nasilje na ljubljanskih ulicah je obsodil minister za gospodarstvo in predsednik koalicijske SMC Zdravko Počivalšek. Zdaj potrebujemo mir in sodelovanje, ne glede na razlike v pogledih na trenutne razmere, je zapisal. Obrambni minister in predsednik NSi Matej Tonin je opozoril, da razbijanje, uničevanje in pretepanje ne bo premagalo novega koronavirusa. Najostreje je obsodil proteste in nasilje.

V LMŠ, SD, Levici in SAB so se ogradili od nasilnih protestov v Ljubljani in tudi od namigovanj, da bi bili krivi za izgrede. Ocenjujejo, da je bilo nasilje na protestih zrežirano, in napovedujejo, da bodo v DZ raziskali ozadje dogajanja na ulicah prestolnice.

Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Matjaž Nemec je tako za prihodnji petek že sklical sejo Knovsa. Nanjo bo povabil tudi premierja Janeza Janšo, da pojasni vlogo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije na protestih.

Strokovnjak za varnostna vprašanja z mariborske fakultete za varnostne vede Branka Lobnikarja je glede špekulacij, da so četrtkove izgrede izvedele organizirane skupine, ocenil, da je šlo za primer nasilnega ekstremizma oz. radikalizacije, ki je postal v sodobnih demokratičnih družbah nekaj normalnega.

Policija se je ob obravnavanju dogajanja po njegovi oceni dobro odrezala in pokazala, da policisti znajo svoje delo dobro opravljati in da so dobro obveščevalno podprti. Glede pomislekov o morebitni prekomerni uporabi sile med obvladovanjem nasilja pa je Lobnikar spomnil, da ima vsakdo, ki meni, da so mu bile kršene človekove pravice in svoboščine, možnost pred neodvisnim organom preveriti svojo trditev.

V kolesarskem protestniškem gibanju, ki je svoje petkove proteste v času epidemije prestavilo na balkone, so poudarili, da gre za vladni poskus, da bi očrnili petkove nenasilne akcije. Menijo tudi, da v četrtek ni šlo za protest, temveč vnaprej pripravljene izgrede.

Nasilje so danes obsodili tudi številni drugi predstavniki civilne družbe. V Združenju novinarjev in publicistov ob tem kot zaskrbljujoče ocenjujejo načrtne, namerne in zahrbtne napade na novinarje, fotografe in snemalce. Tudi generalni sekretar Evropske zveze novinarjev Ricardo Gutierrez je ostro obsodil napade na novinarje in izrazil solidarnost z novinarji.

Predsednik republike Borut Pahor odločno zavrača nasilje za dosego političnih ali drugih ciljev. V Sloveniji kljub omejitvam zaradi epidemije delujejo vse demokratične institucije, je poudaril.

V video nagovoru meščankam in meščanom pa je ljubljanski župan Zoran Janković poudaril, da ne potrebujemo tovrstnih nasilnih protestov, ki jih ne odobravajo niti v Ljubljani niti nikjer drugje.

Izgrede so odločno obsodili tudi v Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, pa so tudi vsako neposredno in posredno spodbujanje k takšnim dejanjem. Pri tem so se zavzeli za svobodo izražanja brez uporabe nasilja in na način, ki upošteva navodila za omejitev epidemije covida-19.