Na facebooku lažne ponudbe o ugodnih kreditih
Domislice spletnih goljufov so brez meja. Zadnja, na katero opozarjajo v Združenju bank Slovenije, je ponujanje domnevno ugodnih kreditov na družbenem omrežju facebook. Ker gre za lažno oglaševanje, naj ljudje temu ne nasedajo in naj se po informacije za kredite obrnejo na banke.
LJUBLJANA > Banke in hranilnice, članice Združenja bank Slovenije, obveščajo svoje stranke, da se je v zadnjem času pojavilo večje število oglaševalskih strani na družbenem omrežju facebook. Ljudem ponujajo domnevno ugodne kredite, v oglasnih sporočilih pa navajajo, da kreditiranje poteka v sodelovanju s posameznimi bankami, ki poslujejo v Sloveniji. Da bi bila ponudba videti resnična, goljufi postavijo lažno spletno stran bank oziroma finančnih institucij in se predstavljajo za njihove poslovne partnerje.
Ker gre v teh primerih za lažno oglaševanje, v Združenju bank Slovenije opozarjajo stranke bank in hranilnic, naj bodo še posebej previdne in naj ne delijo ali vpisujejo svojih podatkov v lažne obrazce na spletu. Svetujejo jim tudi, da v takšnih primerih resničnost posla preverijo pri svoji banki ali hranilnici.
1372spletnih goljufij je lani obravnaval odzivni center Si-Cert
Mesec kibernetske varnosti
Pa poznamo osnove kibernetske higiene? Prej opisani primer je le eden v nizu mnogih, zaznanih v zadnjih letih. Uporabnikom so povzročili tudi veliko moralne in finančne škode.
Oktobra se je začel evropski mesec kibernetske varnosti. Kampanja letos postavlja v ospredje potrebo po spremembi vedenja ter načine, kako lahko uporabniki prepoznajo tveganja, ki jih prinašajo nove tehnologije. V Sloveniji kampanjo koordinira odzivni center za kibernetsko varnost Si-Cert.
Prva tema meseca kibernetske varnosti zajema osnovno “kibernetsko higieno”, s katero želijo organizatorji kampanje predstaviti dobre navade, ki bi morale biti del vsakodnevne rutine. Ključno sporočilo je, da je kibernetska varnost navada, ki jo pridobimo v mladosti in nas spremlja vse življenje.
Nujno je, da so naprave redno posodobljene, predvsem pa ne smemo pozabiti na varnostne kopije pomembnih dokumentov. Podatki odzivnega centra Si-Cert kažejo, da je v letu 2019 znašala povprečna izplačana odkupnina za povrnitev zašifriranih dokumentov kar 866 evrov. Prav varnostne kopije so najbolj zanesljiva zaščita pred izsiljevalskimi virusi, pokvarjenim računalnikom ali izgubljenim telefonom.
Tehnični ukrepi ne zadoščajo
Lani je odzivni center Si-Cert obravnaval 2431 dogodkov, pri čemer je število goljufij preseglo število tehničnih napadov. Obravnavali so kar 1372 goljufij, največ do sedaj. Vendar tehnični ukrepi ne morejo zagotoviti varne rabe sodobnih tehnologij, saj morajo tudi uporabniki prepoznati znake spletnih goljufij.
Vabe, ki jih nastavljajo spletni goljufi, so zelo preproste - nizke cene in velike obljube, od super zaslužkov, ugodnih kreditov, milijonskih nagrad, brezplačnih vinjet ali neverjetno poceni izdelki.
V drugi sklop sodijo prevare, ki temeljijo na čustveni manipulaciji, žrtve pa so poleg visokega finančnega oškodovanja še pod hudim psihičnim pritiskom izsiljevalcev. V enem letu se je na primer število primerov izsiljevanja z intimnimi posnetki povečalo za kar 400 odstotkov. Na Si-Certu pojasnjujejo, da kriminalci svoje žrtve največkrat iščejo na facebooku in instagramu, zato so tudi video kampanjo umestili na družbena omrežja. “Želimo doseči populacijo, ki uporablja družbene platforme za navezovanje stikov, sodelovanje v nagradnih igrah, tudi nakupovanje. Z našimi videi želimo opozoriti na dejstvo, da se za lepo profilno sliko ali obljubami o milijonskih nagradah najverjetneje skrivajo prevaranti,” dodajajo ob tem.