Na Koprskem morila hitrost, na Goriškem reševal asfalt
Kako malo je treba za varnost na cestah, dokazujejo slabi trije kilometri novega asfalta na posoški cesti, na kateri so pred leti redno ugašala življenja, lani pa ni ugasnilo nobeno.
NOVA GORICA, KOPER >Na cestah koprske policijske uprave pa so do prvih dni avgusta upali na najboljši “rezultat” doslej, pa se je zgodila črna jesen, v kateri je ugasnilo deset življenj.
“Dejansko gre za najmanjše število smrtnih žrtev v enem letu na naših cestah. Enako število smo našteli tudi leta 2010, trikrat je bilo mrtvih manj kot deset, drugače pa vedno več kot deset,” nam je povedal inšpektor za promet novogoriške policijske uprave Drago Ozebek. Na cestah od Vršiča do Krasa je lani v šestih nesrečah umrlo šest ljudi, predlani pa kar dvanajst.
Da se je prometna varnost na cestah novogoriške uprave izboljšala, govorijo številke od leta 2000 dalje. Takrat so v enem letu našteli 31 mrtvih, v zadnjih sedmih letih pa številka ne preseže dvanajst, lani, kot rečeno, samo šest. “Nekega konkretnega razloga za takšno zmanjšanje ni,” priznava Ozebek in dodaja, da je bila, za razliko od leta 2012, lani predvsem srečna jesen. Predlani je septembra in oktobra umrlo šest ljudi, lani pa od julija do konca leta samo eden.
Trije kilometri varnosti
Kot najpomembnejši dejavnik, ki je pripomogel k izboljšanju varnosti v lanskem letu, je Ozebek izpostavil preplastitev slabih treh kilometrov nevarne posoške ceste. Konec leta 2012 je direkcija za ceste preplastila odsek od Mrzleka proti Dolgi njivi, oktobra lani pa še odsek pri Dolgi njivi in pred Dermoto ter pri Rodežu.
“To so bili odseki, kjer se je dogajalo največ nesreč. Na posoški cesti smo v zadnjih petih letih obravnavali od deset do 17 nesreč na mesec, po preplastitvi pa so se v enem mesecu zgodile največ štiri. Grobi asfalt se je izkazal za veliko pridobitev z malo stroški. Kar pomeni, da je treba popravljati tudi cestno infrastrukturo in se ne zanašati samo na ukrepe policije. To je dokaz, da je včasih kriv tudi asfalt, ovinek ...,” je prepričan Ozebek.
Na potrebno preplastitev čakata še dva odseka - med Plavami in Dermoto ter Mrzlekom in Solkansko elektrarno, na potrebna popravila pa odsek z dvojnim s ovinkom proti Desklam. Keltiko medtem urejajo, počasi, pa vendarle, cesto proti Bovcu tudi. “Tako da se na glavnih prometnicah, na katerih se zgodi najmanj polovica vseh nesreč, dela, in ta dela bi morala bistveno izboljšati varnost,” je sklenil Ozebek.
Tretjina več pijanih
Medtem pa se je varnost poslabšala na hitri cesti od Vrtojbe proti Rebrnicam, na kateri se je lani zgodilo kar 40 odstotkov več nesreč kot leta 2012. Večina se jih je, k sreči, končala le z gmotno škodo. “Ugotavljamo, da se je promet po tej cesti povečal, še posebno po rekonstrukciji priključka na avtocesto v Italiji. In pričakujemo, da se bo promet letos še povečeval,” predvideva Ozebek.
Na cestah novogoriške policijske uprave so lani odkrili tudi več pijanih voznikov. Čeprav je bilo število nesreč, ki so jih povzročili ti vozniki, manjše, pa so policisti za volanom odkrili tretjino več pijanih kot predlani. Predlani so tako začasno odvzeli 500 vozniških dovoljenj, lani pa kar 660.
Na koprski policijski upravi so do prvih dni avgusta upali na najboljšo statistiko v zadnjih letih, pa se je na cestah zgodila črna jesen. Do 8. avgusta so na cestah v treh nesrečah umrli samo trije ljudje, do konca leta pa se je zgodilo še devet nesreč, v katerih je umrlo deset ljudi. Skupno je tako na cestah Krasa, Brkinov in Istre umrlo 13 ljudi, enako kot leto prej. “Dolgo časa je kazalo zelo dobro, tudi večina turistične sezone je minila srečno, potem pa se je začelo,” pojasnjuje inšpektor za promet koprske policijske uprave Igor Gjerkeš.
Sedemkrat morila hitrost
Odgovor, zakaj je v zadnjem četrtletju umrlo deset ljudi, tiči v hitrosti. “Od devetih nesreč je bila pri šestih vzrok hitrost,” pravi Gjerkeš. “Pa čeprav smo prav v zadnjem četrtletju povečali naše aktivnosti in izrekli za 20 odstotkov več ukrepov. Bili smo aktivni, žal pa so okoliščine pripeljale do tragičnih nesreč.” Od vseh smrtnih nesreč se jih je lani sedem zgodilo zaradi previsoke hitrosti.
Do izteka zadnjega dne starega leta je na slovenskih cestah umrlo 124 ljudi, kar je osem manj kot leta 2012, ko jih je umrlo 132. Še leta 2007 je na cestah umrlo 293 ljudi.
“Pri hitrosti ne gre za nesrečo, ki se lahko zgodi zaradi naključja, ko nekdo nekoga spregleda, ko ga zaslepi sonce ali ne vidi zaradi hudega naliva. Pri hitrosti gre za namen nekoga, da vozi hitro. Gre za zavestno dejanje voznika in to je najbolj zaskrbljujoče,” razmišlja Gjerkeš. Štirje udeleženci so umrli na avtocesti, ostali pa po številnih drugih cestah. V kar petih nesrečah pa so umrli sopotniki, medtem ko so vozniki nesrečo preživeli.
Gjerkeš je kot posebnost lanskega leta izpostavil kolesarje. Na cestah koprske uprave se je zgodilo za 15 odstotkov več nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji, v kar polovici primerov pa so bili kolesarji tudi povzročitelji nesreč. Trije kolesarji so, žal, tudi umrli, med njimi je bil samo eden povzročitelj. “V zadnjih letih je iz leta v leto več kolesarjev na cestah. Gre za rekreativce, ki največ kolesarijo po cestah, kjer ni kolesarskih stez, te ceste so lahko ozke, zanje nevarne in tako pride do tragičnih dogodkov,” pojasnjuje Gjerkeš.
“Če smo torej poleti še upali, da bo stanje do konca leta drugačno, se to žal ni zgodilo. Policija bo zato nadaljevala z različnimi ukrepi za umirjanje hitrosti, največ pa zagotovo lahko prispevajo sami udeleženci v prometu. Treba je spremeniti zavest voznikov, samo ukrepi policije so premalo,” je sklenil Gjerkeš. Leta 2011 je na cestah koprske uprave umrlo 14 ljudi, leto prej (ko koprska uprava še ni obsegala območja ukinjene postojnske uprave) prav toliko, leta 2006 pa je samo na Koprskem ugasnilo 23 življenj.
DANIJEL CEK
