Na odboru za pravosodje polemika glede poročila o delu tožilstev

LJUBLJANA > Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je v uvodu izpostavil, da jim je na tožilstvu uspelo ustaviti padanje števila aktivnih državnih tožilcev, a tudi opozoril, da je število tožilcev že vedno daleč od potrebnega kadrovskega načrta. Ker število tožilcev trenutno ni optimalno, je v delu, ki se nanaša na tožilstvo, po njegovih besedah “nepokrita” tudi zaveza, ki jo je dalo sodstvo javnosti, namreč da bo v enem letu pomembno zmanjšalo sodne zaostanke.

Med dosežki tožilstva v letu 2012 je izpostavil podatek, da so tožilci v letu 2012 v 82 odstotkih primerov, ko so bile polnoletnim osebam izrečene sodbe, dosegli, da so bile sodbe obsodilne, kar je za dve odstotni točki več kot leta 2011. Od leta 2008 do 2012 se je za četrtino povečalo tudi število obsodilnih obsodb zaradi gospodarskega kriminala.

Prihranki na račun poravnav

V razpravi je Maša Kociper (PS) ocenila, da se “zadeve na strani kazenskega pregona premikajo”. Posebej je izpostavila institut poravnavanja, ki se je po njeni ocenil izkazal “za koristnega”. Po njeni oceni in po oceni Mirka Brulca (SD) omenjeni institut pravosodju prinaša velike prihranke.

Manj zadovoljen s poročilom je bil Gorenak. Zmotil ga je del, v katerem Fišer problematizira umestitev državnega tožilstva v letu 2012 pod ministrstvo za notranje zadeve in med drugim ocenjuje, da je bil položaj tožilstva v tistem času nevzdržen. “Ustavno sodišče se je izreklo, da prenos ni bil sporen. Ali to pomeni, da ne spoštujete ustavnega sodišča,” je vprašal Fišerja.

Slednji mu je odgovoril, da ne pristaja na logiko iztrganih citatov in da je treba gledati celoten del poročila, ki govori o omenjenem prenosu. Fišer sicer priznava, da ustavno sodišče ni ugotovilo, da bi bil prenos neustaven, a dodaja, da istočasno tudi ni ugotovilo, da je bil prenos najbolj optimalna rešitev.

Gorenak: Zakaj slovenski tožilci naredijo tako malo?

Glede obremenjenosti tožilcev je Gorenak v razpravi postregel z nekaj statistike iz leta 2006. Omenjenega leta smo imeli v Sloveniji devet tožilcev na 100.000 prebivalcev, v Avstriji 2,6, v Italiji 3,8, v Nemčiji pa 6,2. Pri tem je tožilec v Sloveniji povprečno spisal 71 spisov, tožilec v Avstriji 353, v Italiji 257, v Nemčiji pa 234. Gorenaka je zato zanimalo, kaj so razlogi, da naši tožilci naredijo tako malo.

Fišer mu je odgovoril, da bi sam pričakoval, da bo analiza opremljena tudi z oceno, kakšne pristojnosti v primerjanih sistemih ima tožilec. Pri nas se namreč naloge tožilcev izrazito povečujejo, je opozoril. Pogreša tudi podatke o tem, koliko so plačani tožilci v navedenih državah.

Jožef Horvat (NSi) se je vprašal, ali imajo naši tožilci polovično storilnost. Podatki iz poročila namreč kažejo, da je bila konec leta 2012 rešena okoli polovica prejetih ovadb.

Po besedah Fišerja gre pri omenjenih številkah za presek. Če bi odstotek rešenih ovadb preverili na katerikoli drug datum v letu, bi dobili podobno številko, je dejal in dodal, da bi bilo stanje zaskrbljujoče takrat, če bi denimo na enak datum pred enim letom dobili bistveno nižje številke.

Grims: Fišer kršil človekove pravice

Branka Grimsa (SDS) pa je zanimalo, ali Fišer ocenjuje, da bi moral odstopiti glede na nedavne navedbe nemškega časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung, da je bil v prejšnjem sistemu udeležen pri kršenju človekovih pravic. Grims namreč ocenjuje, da nenehno postavljanje vprašanj o Fišerjevi takratni vlogi škodi ugledu države v tujini.

Fišer pa mu je odgovoril, da ni vedel, da je kriv za toliko “križev in težav slovenske družbe”. “Za tako pomembnega pa se, ob vsej aroganci, ki mi jo očitajo, nisem imel,” je dodal.

Ker nekateri opozicijski člani odbora niso bili zadovoljni s poročilom, je Gorenak predlagal dva sklepa. S prvim bi odbor vladi predlagal, da izvrši neposredni pravosodni nadzor na vrhovnem državnem tožilstvu, z drugim pa bi odbor Državnotožilski svet pozval, naj prične postopek ugotavljanja odgovornosti Fišerja. Oba predlagana sklepa je odbor s petimi glasovi za in osmimi proti zavrnil.

STA