Na Primorskem “pralcev” denarja le za vzorec
Pranje denarja ni tipično gospodarsko kaznivo dejanje, čeprav je v kazenskem zakoniku uvrščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. Lahko namreč sledi, na primer, tudi kaznivim dejanjem s področja organiziranega ali klasičnega kriminala.
LJUBLJANA> Se pa v nekaterih primerih navezuje tudi na predhodna gospodarska kazniva dejanja, od davčne zatajitve do zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Prenovljena kazenska zakonodaja vsaj v določenem obsegu širi tudi polje odkrivanja pranja denarja. Problematika razširjenosti organiziranega in finančnega kriminala v povezavi s pranjem denarja je vse bolj aktualna, ugotavljajo v uradu za preprečevanje pranja denarja, tveganje pa v zadnjih letih povečujejo različne oblike financiranja terorizma. Sicer pa pranje denarja predstavlja resno grožnjo stabilnosti in celovitosti delovanja finančnih ustanov, škoduje stabilnosti in ugledu finančnega sektorja države, ogroža notranji trg in konkurenčnost, dolgoročno pa slabi zaupanje v demokratične institute sodobne družbe.
Kaznivo dejanje pranja denarja stori tisti, ki denar ali premoženje, za katerega ve, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, sprejme, zamenja, hrani, razpolaga z njim, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti ali na drug način zakrije ali poskusi zakriti njegov izvor.
Odkrijejo relativno malo primerov
Odkritih primerov pranja denarja ni dosti in zagotovo obstaja veliko sivo polje. Še manj primerov se konča z obtožbo in pravnomočno sodbo. Policija je v letošnjem prvem polletju po vsej Sloveniji obravnavala 37 kaznivih dejanj pranja denarja (v enakem obdobju lanskega leta 35), v vsem lanskem letu 64, predlani pa 39. Na Primorskem so številke seveda še manjše: na območju koprske policijske uprave so v letošnjem prvem polletju obravnavali eno kaznivo dejanje pranja denarja (v enakem obdobju lani dve), na območju novogoriške policijske uprave pa v istem obdobju letos štiri (lani eno).
Po mnenju strokovnjakov je pranje denarja tretji največji posel na svetu. Pred časom je slovenska policija opozarjala ljudi, da lahko zaradi denarnih prenakazil postanejo storilci kaznivega dejanja, saj je začelo naraščati število posameznikov, ki so nasedli ponudbam iz tujine. Policijski izsledki kažejo, da kriminalne združbe iščejo prenašalce denarja, tako imenovane “denarne mule”, prek spletnih strani, namenjenih iskalcem zaposlitve, v spletnih klepetalnicah in z elektronskimi sporočili. Ponujajo dobro plačano delo, običajno na domu, za katero ne zahtevajo posebnih znanj.
Na spletni strani urada za preprečevanje pranja denarja od 18. oktobra objavljajo seznam nakazil, večjih od 30.000 evrov, v tako imenovane davčne oaze. To uradu nalaga septembra letos dopolnjeni zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. Večina prejemnikov nakazil ima sedež na Cipru, na seznamu pa so tudi druge države, na primer Turčija. Sicer pa je seznam davčnih oaz kar dolg: na njem najdemo tudi Kubo, Sirijo, Bahame, Liechtenstein, Monako, Sejšele, Gvatemalo in mnoge druge države.
Takšne ponudbe so na prvi pogled videti verodostojne in ugodne, ljudje morajo denar, ki ga “delodajalci” nakažejo na njihove bančne račune, elektronsko posredovati v tujino, običajno prek plačilnih sistemov Western Union ali MoneyGram v Rusijo ali Ukrajino. V zameno je obljubljen relativno visok mesečni znesek. Takšno ravnanje je, svarijo policisti, pomoč kriminalcem pri pranju nezakonito pridobljenega denarja, za kar po slovenskem kazenskem zakoniku prenašalec denarja seveda odgovarja. Sicer pa je preiskovanje najtežjih oblik gospodarske kriminalitete, v katero sodi tudi pranje denarja, eden od strateških ciljev tudi v letu 2012.
Vse več sumljivih transakcij
V uradu za preprečevanje pranja denarja že od leta 2005 ugotavljajo, da se število sporočenih sumljivih transakcij ter pobud državnih in nadzornih organov, na podlagi katerih začne urad obravnavati konkretne zadeve, stalno povečuje. Povečuje pa se tudi število zadev, ki jih urad pošilja v nadaljnjo obravnavo policiji, tožilstvu ali davčni upravi. V uradu že dlje časa analizirajo tudi podatke iz obvestil o sumljivih transakcijah, poslanih pristojnim organom z namenom, da bi zaznali morebiten ponavljajoč vzorec ali serijo podobnih metod prikrivanja nezakonitega izvora denarja ali drugega premoženja, ki vključujejo različne mehanizme, instrumente in tehnike pranja denarja.
Zamenjavo bankovcev manjših vrednosti v bankovce večjih vrednosti za pranje denarja uporabljajo predvsem storilci pri ponavljajočih se kriminalnih dejavnostih. Na primer pri denarju, ki izvira iz prometa s prepovedanimi drogami, ukradenim in tihotapskim blagom, iz prostitucije, ilegalnih stav ... Bankovce manjših vrednosti položijo na bančne račune v več poslovalnicah, kasneje pa dvignejo bankovce večje vrednosti.
V zadnjih letih so tako na uradu poleg posameznih pojavnih oblik zaznali nekatere tipologije pranja denarja. Te so uporaba fizičnih oseb za pranje denarja, uporaba slamnatih podjetij, uporaba off-shore podjetij, zamenjava bankovcev manjših vrednosti v bankovce večjih vrednosti, uporaba sistemov za prenos denarja, uporaba posojil in uporaba računov družb in fizičnih oseb v povezavi s sredstvi in družbami iz sosednjih držav.
Tipologijo pranja denarja z uporabo bančnih računov slamnatih podjetij v uradu za preprečevanje pranja denarja zaznavajo že nekaj let in je ena od dveh najpogosteje ugotovljenih tipologij pranja denarja v Sloveniji. Storilci slamnato podjetje najpogosteje uporabijo za pranje denarja, ki izvira iz predhodnih gospodarskih kaznivih dejanj (npr. zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ali davčne zatajitve).
Vrsta odprtih postopkov
Po mnenju ocenjevalcev posebnega odbora Sveta Evrope Moneyval slovenska sodišča pri primerih avtonomnega pranja denarja nerada upoštevajo posamezna dejstva in okoliščine, ki zanesljivo kažejo na kriminalno poreklo denarja. To pa zmanjšuje možnosti državnih tožilcev, da bi bili uspešni pri pregonu primerov pranja denarja brez obsodilne sodbe za predhodno kaznivo dejanje.
Policija je v letošnjem prvem polletju po vsej Sloveniji obravnavala 37 kaznivih dejanj pranja denarja, v vsem lanskem letu 64. Na območju PU Koper so v letošnjem prvem polletju obravnavali eno kaznivo dejanje pranja denarja, na območju PU Nova Gorica pa štiri.
Na vrhovnem državnem tožilstvu pričakujejo, da bodo sodišča številne primere, ki se nanašajo na pranje denarja, rešila v prihodnjih letih. Kot izhaja iz poročila o delu tožilstev v lanskem letu, so v velikem delu zahtevnih primerov gospodarskega kriminala (npr. Pivovarna Laško, SCT in drugi) odprti postopki tudi za kazniva dejanja pranja denarja. Lani so okrožna državna tožilstva in skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala po končani sodni preiskavi za pranje denarja obtožili 12 oseb, zoper sedem so vložili neposredno obtožnico, zoper pet oseb pa je bil vložen obtožni predlog. Vloženih je bilo tudi 16 zahtev za preiskavo.
SILVA KRIŽMAN