Na vaji preprečili širjenje onesnaženja
V zalivu Viližan, med območjem nekdanje ladjedelnice in avtokampom Jadranka, so včeraj z baražami poskušali preprečiti širjenje onesnaženja. A je šlo tokrat le za scenarij vaje, po katerem je iz ladje v morje stekla večja količina mazuta.
IZOLA > Večji madež so poskušali omejiti z vodnimi pregradami (baražami), ki so jih postavili v morje, a je nekaj goriva vseeno zaneslo do obale. Tam so ga nato posesali s vodnimi sesalci, je scenarij vaje opisal Arturo Steffe, vodja sektorja za varnost obalnega morja na upravi za pomorstvo, tudi vodja včerajšnje vaje.
Na vaji, ki jo vsako leto pripravlja uprava za pomorstvo, je sodelovalo 41 predstavnikov sedmih različnih organizacij, ki sodelujejo ob nesrečah ali onesnaženjih na morju, poleg zaposlenih z uprave za pomorstvo oziroma Svoma, so na vaji sodelovali tudi zaposleni iz koprske izpostave uprave za zaščito in reševanje, ki je bila soorganizator vaje, pa tudi zaposleni VGP Drava, ki je pogodbeni izvajalec direkcije za vodo. Dogajanje na morju in obali pa so opazovali tudi gasilci koprske poklicne brigade, ki pogosto sodelujejo pri različnih intervencijah na morju, pa tudi predstavniki vseh pristanišč in marin v slovenski Istri.
Steffe je pojasnil, da so preverjali opremo ter usposobljenost in pripravljenost enot, ki ukrepajo ob onesnaženjih na morju.
Na vaji je sodelovalo tudi šest pogodbenih pripadnikov iz službe Civilne zaščite za podporo ob ekoloških in drugih nesrečah na morju in delavci koprske izpostave uprave za zaščito in reševanje. “Takšne vaje so pomembne zato, da preizkusimo opremo, obnovimo znanje in pridobimo izkušnje,” je po vaji poudaril vodja izpostave Rok Kamenšek. Hkrati pa se službe, ki posredujejo ob večjih intervencijah, spoznajo in bi zato - ko bi šlo zares - bolj učinkovito sodelovale. Na vajah preverjajo tudi, kakšno opremo imajo posamezne službe, koliko časa potrebujejo za posredovanje in podobno.
V prihodnjih dneh bo sledila še analiza vaje. Letos so na morju pripravili že več vaj, še eno pa pripravljajo sredi novembra.
Na vprašanje, ali bi službe, ki delujejo v slovenski Istri, zmogle same posredovati v primeru večjega onesnaženja, Kamenšek odgovarja, da je to odvisno od številnih okoliščin - predvsem od razsežnosti onesnaženja, snovi, ki bi stekla v morje, vremenskih pogojev, dela dneva, v katerem bi se nesreča zgodila ... Prav zato je pomembno tudi sodelovanje z enotami v sosednjih državah. Spomnimo, na mednarodni vaji NAMIRG, ki so jo pripravili septembra v Koprskem zalivu, so sodelovali tudi gasilci iz hrvaške Istre in Trsta.
Kamenšek je ob včerajšnji vaji napovedal, da je naslednja stopnja pri zagotavljanju opreme za posredovanje ob ekoloških nesrečah na morju nabava ustreznih kapacitet (shranjevalnikov oziroma tankerjev) za shranjevanje večjih količin onesnažene vode.
