Načrtov za 300 milijonov, ki pa jih v proračunu ni

LJUBLJANA > Okvirna vrednost obeh projektov presega 160 milijonov evrov.

V novi sodni stavbi, ki naj bi stala za Bežigradom, med Topniško ulico in Dunajsko cesto, naj bi pod eno streho združili vsa prvostopenjska sodišča in okrožno državno tožilstvo. Parcela je že v lasti države, okvirno vrednost projekta pa ocenjujejo na 123,5 milijona evrov.

Prihranek pri najemninah

Tako bi po besedah pravosodnega ministra Senka Pličaniča letno prihranili približno 3,2 milijona evrov najemnin, pa tudi mesečni obratovalni stroški, ki zdaj znašajo 142.000 evrov, bi bili v energetsko varčnem objektu bistveno nižji. Prav tako bodo nižji stroški varovanja. S poslovanjem v novi stavbi bi tako letno skupno prihranili štiri milijone evrov, za nepremičnine, ki jih trenutno zasedajo pravosodni organi, ki naj bi se selili, pa naj bi iztržili osem do deset milijonov evrov. Kje bosta delovali vrhovno in ljubljansko višje sodišče, za zdaj še ni znano.

Gradnjo nove sodne palače so sicer že pred leti načrtovali na Masarykovi cesti, kjer je država tudi kupila zemljišče. Parcelo nameravajo prodati, saj naj bi bilo zemljišče za Bežigradom primernejše. Ni pa še znano, kje bodo novi ljubljanski zapori. Država ima sicer na voljo parcelo v Bizoviku. Objekt naj bi omogočal nastanitev 345 pripornikov in zapornikov v skladu s standardi. Okvirno vrednost naložbe ocenjujejo na 40 milijonov evrov. Obe stavbi, tako sodna kot zapori, naj bi bili zgrajeni do leta 2017.

Pravosodno ministrstvo sicer načrtuje še energetsko prenovo približno 30 stavb upravnih enot, 30 stavb pravosodnih organov in 15 stavb ministrstev in organov v sestavi, za kar naj bi odšteli približno 40 milijonov evrov. Za to naj bi dobili evropski denar, projekte pa bi poplačali še z znižanimi stroški energije, vzdrževanja in upravljanja. Načrtujejo še centralizacijo upravljanja nepremičnega premoženja države. Država ima v lasti več kot 10.000 nepremičnin, od katerih je skoraj tretjina nezasedenih, orientacijska vrednost tega premoženja presega 350 milijonov evrov. Po drugi strani pa država letno za najemnine in lizinge odšteje približno 34 milijonov evrov.

Denarja za projekte ministrstva za pravosodje (skupno so vredni 300 milijonov evrov) v proračunu seveda ni, vendar naj bi jih izpeljali tudi z javno-zasebnim partnerstvom.

Naprej z zakonskimi spremembami

Že v kratkem pa se obetajo tudi nekatere zakonodajne spremembe. Tako naj bi novela zakona o kazenskem postopku policiji razširila pristojnosti, predvsem glede preiskav v bankah. Spremembe zakonov o sodiščih in sodniški službi naj bi povečale transparentnost sodstva in učinkovitost dela sodišč.

Po Pličaničevih besedah je pot do povrnitve zaupanja v pravno državo zahtevna, vendar so bili storjeni prvi uspešni koraki. V poldrugem letu je sodstvo doseglo izjemen napredek, je dejal Pličanič, ob tem pa poudaril vlogo vrhovnega sodišča in njegovega predsednika. Pohvalil je večjo učinkovitost državnega tožilstva in napovedal tudi skorajšnjo spremembo tožilske zakonodaje.

Je pa Pličanič poudaril pomen tožilstva pri pregonu gospodarske kriminalitete in priznal, da je tožilstvo kadrovsko podhranjeno. Tako kot za sodstvo ministrstvo skupaj z državnim tožilstvom pripravlja skupno zavezo glede potreb in ciljev.

SK