Nadzori tovornjakov in avtobusov - še vedno veliko kršitev

LJUBLJANA > V tem tednu bodo policisti izvedli več poostrenih nadzorov nad avtobusi in tovornimi vozili. Tudi pri rednem delu bodo prioritetno izvajali nadzor nad tovornimi vozili in avtobusi. Tovorna vozila bodo preusmerjali na kontrolne točke na avtocestah, avtobuse pa bodo nadzirali na avtobusnih postajališčih, pa tudi na avtocestah in hitrih cestah. Evropsko usklajen poostren nadzor, pod skupnim imenom Truck & Bus, bo na evropskih cestah potekal do 17. novembra. Že prvi dan so policisti odkrili precej kršitev, med drugim tudi voznika, ki je vozil pod vplivom kokaina.

Povzročili več kot polovico nesreč, v katerih so udeleženi

Podatki kažejo, da se je v zadnjih desetih letih povečalo število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi poklicni vozniki, tako kot povzročitelji ali kot udeleženci. Do 15. oktobra letos so bili vozniki tovornih vozil in avtobusov udeleženi v 2338 prometnih nesrečah. Povzročili so jih 1354, kar pomeni v več kot polovici primerov (v 57 odstotkih).

Letos so poklicni vozniki povzročili šest smrtnih žrtev, v štirih so umrli šoferji tovornjakov sami.

Letos so poklicni vozniki povzročili šest smrtnih žrtev, v štirih so umrli šoferji tovornjakov sami, poleg njih pa še voznik osebnega vozila in pešec. 31 ljudi se je huje poškodovalo. Najbolj pogosti vzroki hudih in smrtnih prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil in avtobusov, so v zadnjih petih letih neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil prednosti, premiki z vozilom in nepravilna stran ali smer vožnje.

Neprilagojena hitrost, telefoniranje ...

Do sredine oktobra so policisti pri voznikih tovornih vozil ugotovili 39.758 kršitev prometnih predpisov, v enakem obdobju lani pa 37.372 kršitev. Najpogostejše kršitve so bile povezane s prekoračitvijo hitrosti, uporabo mobilnih telefonov in drugih naprav, neuporabo varnostnega pasu, nepravilnostmi, povezanimi s tovorom ter nepravilnim prehitevanjem .

Tovorna vozila pri nas prevozijo dve milijardi kilometrov letno

Na slovenskem avtocestnem omrežju se je promet osebnih avtomobilov v skoraj 20 letih povečal za 114 odstotkov, medtem ko se je v istem obdobju promet tovornih vozil povečal za kar 233 odstotkov, s 600 milijonov prevoženih kilometrov vozil na dve milijardi prevoženih kilometrov tovornih vozil letno.

Med poostrenimi nadzori bodo bodo policisti še posebej pozorni na spoštovanje omejitev hitrosti, tehnično brezhibnost vozil, morebitno preobremenjenost ter upoštevanje pravil o nalaganju in pritrjevanju tovora. Preverjali bodo psihofizično stanje voznikov, uporabo varnostnega pasu ter uporabo naprav in opreme, ki zmanjšujejo voznikovo pozornost. Poleg tega pa bodo preverjali tudi spoštovanje socialne zakonodaje.

Na Agenciji za varnost prometa poudarjajo, da so vozniki tovornih vozil in avtobusov pomembni udeleženci v cestnem prometu, saj vplivajo na splošno prometno varnost. V zadnjih desetletjih se je cestni tovorni promet v Sloveniji močno povečal, kar povečuje tudi možnost za nastanek prometnih nesreč.

Vsi lahko prispevajo k večji varnosti

Vozniki tovornjakov morajo počitke in odmore načrtovati vnaprej, med vožnjo naj utišajo elektronske naprave in se izogibajo motnjam (kajenju, prehranjevanju ali pitju). Ohranjati morajo zadostno varnostno razdaljo do vozila spredaj, omogočiti varno vključevanje, prav tako se morajo izogibati agresivni vožnji, uporabljati smernike, preverjati mrtve kote, upoštevati prepovedi prehitevanja ... Vozniki pa morajo med drugim upoštevati mrtve kote tovornjakov in pravilno pozicionirati svoje vozilo, da jih bodo vozniki tovornjakov opazili.

Na AVP na začetku tokratne preventivne akcije pojasnjujejo, da je primarni cilj nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, da na slovenskih cestah v letu 2030 ne bi umrlo več kot 50 ljudi in da se v prometnih nesrečah ne bi huje poškodovalo več kot 400 ljudi. “Te cilje bomo dosegli le z medsebojnim sodelovanjem in z izvajanjem ukrepov, ki so bili določeni v devetih stebrih varnega prometnega sistema. Med njimi je tudi steber Poklicnih voznikov gospodarskih vozil. Zavedati se moramo namreč, da smo za varnost v prometu odgovorni vsi udeleženci v prometu,” še dodajajo na agenciji.

Za izboljšanje varnosti poklicnih voznikov predlagajo prilagoditev infrastrukture, predvsem izboljšanje parkirnih zmogljivosti na avtocestnih počivališčih ter namestitev dodatne opreme (prh in prostorov za počitek). Zavzemajo se tudi za spodbujanje vgradnje varnostnih tehnologij, kot so kamere za vzvratno vožnjo in asistenčni radarski sistemi. Zelo pomembna sta tudi izobraževanje in nadzor; predlagajo prenovo koncepta poklicnega usposabljanja, okrepljen nadzor nad upoštevanjem predpisanih počitkov in tehnične brezhibnosti vozil.